Komunikacija
#1
Objavljeno: 1. julij 2004, 20:27
Se mi zdi, da je v odnosih med ljudmi velikokrat problem ravno slaba komunikacija. Eden govori eno, drugi drugo, zato se eden z drugim ne strinjata, čeprav imata v bistvu lahko enake poglede na določeno stvar. Se vam to dogaja? Se potem kdaj tega zavedate?
Zadnje dneve oz. že kar tedne opažam pri sebi, da imam ful problemov s komunikacijo. Mogoče, ko prebirate moje poste tukaj, se vam ne zdi tako. Ampak pisanje je čisto nekaj drugega kot verbalna komunikacija.
Ko pišem, točno vem, kaj želim povedati, in se potrudim, da to napišem čimbolj razumljivo. Pri verbalni komunikaciji pa me ljudje, ki so bolj vešči pri tem, hitro zmedejo... in navadno ne povem tistega, kar bi želela.
Ena moja "poslovna partnerka" (to mi sicer ful čudno zveni, ampak ne vem, kako bi ji drugače rekla) je verbalno veliko močnejša od mene (Dvojček, ASC Strelec se mi zdi). Dokler jaz razmišljam, kako bi ji kaj pojasnila, ona že pove 5 stavkov, in ker ve, da bi ji rada povedala kaj za njo neprijetnega, menja ploščo v "trenu oka". Tako ji nikakor ne morem dopovedati nekaterih pomembnih stvari.
Podobno se mi dogaja s hčerko (Kozorog, ASC Škorpijon), le da je s hčerko malo drugače, ker pri njeji lahko zaropotam in ji dam vedeti, da sem njena mama, ki sem jo dolžna vzgajati in ji tudi kaj vzgojnega povedati.
Skratka, te stvari se mi skozi ponavljajo. Če pomislim za nazaj, je bilo enako tudi s partnerji. Če bi vprašali moje bivše, zakaj so se razšli z mano, stavim, da bi povedali čisto en drugi razlog kot jaz.
Spominjam se zadnjega, s katerim sem prekinila, ker ni hotel delati in je živel na mojih ramenih. Čez nekaj dni je prišel k meni in me začel prepričevati, da me ni prevaral z drugo. Jaz sem ga samo gledala, o čem sploh govori. Rekla sem mu, da me to sploh ne zanima, s kom je bil in s kom ni bil, on pa je prijel telefon in poklical neko meni le na videz znano žensko in ji naročil, naj mi ona pove, potem pa porinil slušalko v moje roke. Jaz sem seveda molčala, ker nisem imela z njo kaj govoriti... Nikakor mu nisem mogla dopovedati, kar sem mu tumbala že mesece prej, predno mi je "počil film" in sem prekinila najino razmerje.
Ima kdo kak recept, kako se naučiti verbalne komunikacije?
Očitno jaz rabim par sekund, da razmislim, kako naj kaj povem, a v teh parih sekundah me druga oseba (moj sogovornik) že prehiti in usmerja pogovor, kamor on želi. No, to se mi dogaja le pri nekaterih komunikativno močnih ljudeh - ampak vedno se najde nekdo tak v kaki pomembni vlogi do mene (partner, sorodnik...). Po mojem je to zato, ker se moram nečesa naučiti...
#2
Objavljeno: 1. julij 2004, 21:33
Če te sogovornik speljuje stran od teme, ker predvideva kaj hočeš povedati in mu je to neugodno, enostavno prekini njegov govor z : "Oprosti, vse kar govoriš je res, toda midva se pogovarjava o tem in tem!" Enostavno ga "potegni" nazaj na temo, vztrajaj pri tem, kar imaš povedati! Sama nisem imela nikoli problemov s komunikacijo, a vendar, ko naletiš na takega sogovornika, potrebuješ kar samozavest, da vztrajaš pri svojem, da se ne pustiš "povoziti". Nekateri res govorijo kot dež, ker besede uporabljajo za ščit okoli sebe.
Predvsem pa si VZEMI ČAS. Če ne moreš hitro reagirati in odgovoriti, umiri tempo pogovora, vzemi si čas za razmislek. Lahko tudi rečeš: "Samo trenutek, prosim." Če ima človek vsaj malo bontona, bo v tem času tiho čakal tvoj odgovor. Če bo govoril naprej, ponovi, da potrebuješ trenutek miru!
To je nekako "obramba" pred tistimi, ki speljujejo in vodijo pogovor. Dobi pa se tudi knjiga Umetnost argumentacije (nisem prepričana o naslovu, avtorja se pa ne spomnim, žal), notri pa imaš male trike vodenja dialoga
Drugače pa začni opazovati dialoge, ki jih vodiš s svojimi bližnjimi. Opazuj kdo začne,kdo vodi, kdo spelje drugam.......se pogovarjata o bistvenih stvareh ali jih odrivata in raje govorita o vremenu.....si spontana v pogovoru ali razmišljaš, da ne boš rekla česa narobe.........nekako vodi dialog, a ne bodi čustveno v njem, opazuj od "zunaj". Sama sem bila začudena, kako skozi pogovor opaziš čustveno ali energetsko hierarhijo! Npr. mama me je spraševala, a sploh ni poslušala odgovora! Zdaj jo potegnem nazaj in "prisilim", da posluša odgovor. Sama sem to počela s sestro! Partner je vedno dvomil v moje trditve. Če sem rekla neko novico, jo je ovrgel, dvomil vanjo...... Zdaj vztrajam, da mu dokažem svoj prav...Opazuj in odkrila boš, kakšne odnose imaš v resnici s svojimi sogovorniki. Počasi začni reagirati tam, kjer misliš, da nisi mogla izraziti svojega mnenja ali si ga, pa je bilo preslišano.
Zatorej: osredotočena in umirjena v nove besedne dvoboje
#3
Objavljeno: 1. julij 2004, 21:44
Uh, vidim, da bo treba trenirati tole!
#4
Objavljeno: 1. julij 2004, 21:48
pa še
#5
Objavljeno: 2. julij 2004, 08:59
Nikoli ne bi pristal v komunikacijo, kot orodje za resevanje odnosa.. prisegam na tisino..
Ko sem s clovekom in ce sva tiho.. in ce ta tisina ni mucna.. potem je to nekaj najboljsega.. Zame je to cool odnos. Nenehno klepetanje je beg.. in kamuflaza. Zato tudi 90% ljudi najprej prizge radio, ko pride domov.
Ko je odnos s seboj OK.. so vsi odnosi OK.. in je vseeno ali je komunikaciaj ali pa ne.. nikakor pa ni nikoli se bila slaba komunikacija vzrok slabega odnosa.
Ravno obratno je.. slab odnos je vzrok slabe komunikacije.. in torej je slaab komunikacija samo posledica.. in nikoli se do zdaj.. ni bilo mogoce s posedico zdravit vzrok. Vedno zdravis posledico z vzrokom.
Cist preprosto!
#6
Objavljeno: 2. julij 2004, 09:00
#7
Objavljeno: 2. julij 2004, 09:03
Sem iskala to temo... in me prav čudi, da še nismo govorili o tem.
Se mi zdi, da je v odnosih med ljudmi velikokrat problem ravno slaba komunikacija. Eden govori eno, drugi drugo, zato se eden z drugim ne strinjata, čeprav imata v bistvu lahko enake poglede na določeno stvar. Se vam to dogaja? Se potem kdaj tega zavedate?
No zdaj sem prebral sele kaj ste pisali..
Kako to mislis, da o tem se nismo pisali..? Sajk ravno to pocnemo od zacetka. Prvi post na tem foromu je bil komunikacija.. in drugi in zadnji bo tudi..
#8
Objavljeno: 2. julij 2004, 09:18
Jaz nimam težav s tem, da bi se mene speljevalo na druge teme pogovorov, kot bi si želela jaz govoriti. Nikoli se mi ne zgodi, da bi k nekomu šla z namenom, da se nekaj dogovorim, potem bi me pa tista oseba zmanipulirala na tak način, da bi me čisto zmedla in enostavno pozabila, po kaj sem prišla . Sem pa opazovala 2 šefa, ki sta to s pridom izkoriščala .
Sem se pa opazila, da premalo pozorno poslušam sogovornika (sem v fazi izboljšave tega), pa včasih imam v mislih kaj bom rekla, pa mi misli odbrzijo, pa kake nesmisle ven butnem .
Torej skušam izboljšati svojo funkcijo poslušalca
.
#9
Objavljeno: 2. julij 2004, 10:22
Uaaaauuu!.. nimam kaj dodat..
JanjaK, pozdrav
#10
Objavljeno: 2. julij 2004, 10:24
Sam komentirala bom pa drugic, tezko sedim in niti ne morem prebrati vsega texta, sploh daljsega.
Ziher pa se se pridruzim tejle debati.
Tamara, o tem pa sva ravno midve mikrich spregovorili v temi Bonton.
Picasso
#11
Objavljeno: 2. julij 2004, 10:26
Res, čisti užitek.Ko sem s clovekom in ce sva tiho.. in ce ta tisina ni mucna.. potem je to nekaj najboljsega..
#12 Gost_sstane_*
Objavljeno: 2. julij 2004, 11:02
Sem jim predlagal, da se ustanovita dve športni društvi Domobran in Partizan
Je pa že lepše tu, pri Marsi, če že, pobegnemo vsaj v sex
#13
Objavljeno: 2. julij 2004, 11:16
bigm
#14
Objavljeno: 2. julij 2004, 11:22
#15
Objavljeno: 2. julij 2004, 19:12
A se kdaj vprašata koliko ljudi resnično je v stanju komunicirati v tišini, v njej uživati ?
Ljudje, ki potrebujejo radio, da si "označijo" svoj prostor, se mi smilijo. Saj v tišini sploh ne zdržijo. Vprašala sem kar nekaj takih ljudi, če bi zdržali sami sedeti v zaprti temni sobi v čisti tišini eno uro. Odgovor je bil, ne, najbrž bi se mi zmešalo, mora se vedno nekaj dogajati. Ja, vedno se mora nekaj dogajati zunaj njih, ker jim um drugače preveč žlobudra . Sploh se ne čudim, da se toliko ljudem "zmeša". Sicer je moje prepričanje, da "zmešanih" ljudi sploh ni oziroma vsak je po svoje "zmešan" .
Je pa prav izpolnjujoč občutek, ko sediš z nekom, ki ti pomeni veliko že vrsto let, pa se nista videla. Sploh ni treba nič govoriti. Sediš pogledaš v oči, ki ti vse povedo. Energija napolnjuje oba.
To enkratno doživetje sem doživela, ko sva se s sošolko iz osnovne šole srečali po 28 letih. Sedeli sva za mizo s skodelico kave in uživali. Vseh 28 let nisva imeli stikov, čeprav sva druga drugo čutili. Vsaka je naredila svojo pot z družinama, zdaj se redno slišiva enkrat na mesec ali dva, ni potrebe za več pogovorov. Glavna tema pa so najini odrasli otroci in njeni vnuki.
Tak odnos je pravo prijateljstvo, ki bi ga moral doživeti vsakdo.
Partnerski odnos pa, ko doseže takšno stopnjo pa pomeni, da sta se res srečala komplementarna partnerja. Njuna pot je postala najprej vzporedna, potem pa zrcalna slika druga druge in na koncu sta ENO. Tak par ima moč, da celotno zavest človeštva dvigne za veliko %, seveda, če se te moči zaveda in dela za celoto.
peace and love
clean
Klinar
#16
Objavljeno: 2. julij 2004, 21:43
Ja, ja, tudi jaz se spomnim!Tamara, o tem pa sva ravno midve mikrich spregovorili v temi Bonton.
Sem menda že tam napisala, da mi gre na živce in da to ni lepo, če mi kdo skače v besedo. Sama zelo pazim, da ne skačem v besedo - saj najbrž zato lahko moj sogovornik hitro prešalta na drugo temo (ker ga ne ustavim, predno prešalta)...
Tjazy, se popolnoma strinjam, da se s komunikacijo ne da rešiti odnosa. Ko je odnos zavožen, je zavožen. Tisto, kar počnejo zakonski svetovalci na CSD, je bedarija. Nisem slišala še za noben primer, da bi dva izboljšala odnos zaradi kakega pogovora...
Sama imam sicer zelo rada tišino. Ko delam, nikoli ne poslušam radia, in velikokrat sem že slišala od ljudi: "Pa kako lahko delaš v tišini? A te ni nič strah?" Delam namreč sama v eni zelo mirni, zakotni ulici in to mi zelo ustreza.
A vendar moramo kdaj ljudje tudi komunicirati - ne moremo biti vedno tiho. Z omenjeno žensko (poslovno partnerko) sicer lepo sodelujeva, vendar se zatakne, kadar naleti na probleme in posledično imam tudi jaz probleme. Čeprav ji skušam dopovedati, da njene probleme naj rešuje ona, moje bom pa jaz, vedno najde neke "svojeglave" argumente... In vem, spet bo tako, kot vedno pri meni: mi bo moral "počit film" in bom morala prekiniti z njo, da bom rešila svoj problem. A se morajo moji odnosi (poslovni ali partnerski...) vedno tako končati? Ali je nemara ta odnos že končan, glede na to, da ni prave komunikacije... Mogoče pa je res slaba komunikacija znak, da je odnos že "rakast" in nimam več kaj pričakovati.
#17
Objavljeno: 2. julij 2004, 21:58
Ja , to počnemo - komuniciramo. Nismo pa še pisali O komunikaciji. In sicer verbalni komunikaciji.Kako to mislis, da o tem se nismo pisali..? Sajk ravno to pocnemo od zacetka. Prvi post na tem foromu je bil komunikacija.. in drugi in zadnji bo tudi..
Pa tudi je velika razlika med pisno, verbalno ali kako drugo komunikacijo. Jaz osebno se veliko lažje izražam s pisanjem . Nekomu drugemu teče jezik kot po maslu , pisno pa mogoče ne zna sestaviti enega stavka...
Najbrž je pa res vsem "skupna" komunikacija v tišini.
#18
Objavljeno: 4. julij 2004, 12:03
Tudi jaz.Sama imam sicer zelo rada tišino. Ko delam, nikoli ne poslušam radia, in velikokrat sem že slišala od ljudi: "Pa kako lahko delaš v tišini?
To se zdi mojim frendom tudi zelo cudno, sploh glede na to, da sem ('bila') glasbenica (in recimo precej hrupna kao )...
Ces, pa ravno ti delas v tisini...
Mi je vsec tisina.
Najbrz kdo misli, da skoz govorim, oz. pac res veliko govorim, a v bistvu pa sem cele dneve lahko tiho.
Vcasih sva z Mitjo -delava v istem prostoru- po ure in ure tiho.
To mi je vsec.
... hehe, njemu pa se bolj...
Picasso
#19
Objavljeno: 4. julij 2004, 12:04
... hehe, njemu pa se bolj...
K. Čapek
#20
Objavljeno: 4. julij 2004, 12:24
Picasso
#21 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 4. julij 2004, 17:19
Se spomnim nekih srečanj in vsi so bili presenečeni nad mojo "tihostjo"...Najbrz kdo misli, da skoz govorim, oz. pac res veliko govorim, a v bistvu pa sem cele dneve lahko tiho.
Veliko več, kot besede, mi povedo gibi, kretnje, mimika, oblika prstov na rokah ( ), koža, način sedenja.... Takrat - celo pri prvem srečanju - skorajda ne potrebujem besed; tisto, kar vem o tej osebi je v meni... in takrat tistemu vedenju samo dodajam piko na i. Podobo.
Če si pa spijem ... glaž al dva...an ka ta treči prav me prime.... takrat pa me ne zaustavi nihče .
Je pa res Tamara da je tudi pri meni "pisana beseda" bolj domača, kot izgovorjena.
Retorika, retorika, retorika...................... :o|o:
Pa da bi imela v hiši radio, TV prižgan (če ga ne gledam), muziko? Jok brate, odpade...
:o|o:
#22
Objavljeno: 5. julij 2004, 12:40
Saj v tišini sploh ne zdržijo. Vprašala sem kar nekaj takih ljudi, če bi zdržali sami sedeti v zaprti temni sobi v čisti tišini eno uro. Odgovor je bil, ne, najbrž bi se mi zmešalo, mora se vedno nekaj dogajati.
Jap... zato meditacijo ni dobro zaceti s sedenjem v tisini, ker se ti lahko v resnici zmesa, ker se prehitro zaves, svojih norosti.. ampak seveda ce ti uspe sedeti v tisini.. ker tudi ce samo sedis v tisini, misli ne morejo biti tiho.. torej je se vedno ogromno hrupa.
Kadarkoli zapres uci.. je v bistvu hrup..
#23
Objavljeno: 5. julij 2004, 22:21
besede 7%
glas 38%
neverbalna komunikacija 55 %..
Lp Mojca
#25
Objavljeno: 5. julij 2004, 22:44
..walk, what you talk za taksne ne velja in to se najbolj vidi v govorici telesa....
Lp Mojca
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (1)
Člani: 0 - Gosti: 1 - Skriti člani: 0