Želje
#1
Posted 4. July 2003, 07:18
Pozdravljeni,
na vašem forumu sem bolj nova, pa zato nič manj radovedna . Zanima me, če ste v tem trenutku ali kadarkoli do zdaj prišli do spoznanja, da imate kakšno lastnost ali ravnanje, ki vam ni najbolj všeč in želite to spremeniti. Kako ste se tega lotili oz. se lotevate ?
Veliko sončka,
Janja
#2
Posted 4. July 2003, 07:34
Seveda, včasih se mi zdi, da samo to počnem v življenju... posebno takrat, ko se pozabim vmes tudi zabavati ...
sicer pa - tisto, kar je čas, da se spremeni, seka ven na vse možne neprijetne načine... pri tem sem včasih hitra, včasih vlečem in zavlečujem, dokler ne gre že čisto zares, včasih pa še gledam stran in se farbam, da je vse OK ...
#3
Posted 4. July 2003, 07:45
Zelo pozitivno je že spoznanje, da nekaj ne moreš več sama s sabo furat.
Torej, močna volja in hotenje, predvsem pa zavestno "trdo" delo.To se pravi, da se koncentriraš na tisto zadevo, pa se poskusiš usmerit v cilj, ki jetapravi.
Cilj pa sama veš, kakšen imaš, oz, se ti svita zakaj je tapravi.
Čimveč vztrajnosti na poti, pa osebne moči!
#4
Posted 4. July 2003, 07:58
traja, da to spoznaš, še dlje pa pol traja, da to spremeniš. Navade, ki jo ponavljaš iz dneva v dan, ne moreš spremeniti preko noči, razen v skrajnih primerih. O teh pa raje nebi.
#5
Posted 4. July 2003, 08:10
kot verjetno večino, so mene na to pot pripeljale težave, za katere sem v določeni točki spoznala, da jih ne znam pravilno reševati. Do takrat sem zares vedno gledala kaj drugi delajo narobe, da imam jaz zato težave.
Tast je prišel do pozitivnega razmišljanja, ker je imel hude zdravstvene težave in jih uradna medicina ni bila sposobna razrešiti - s pomočjo pozitivnega razmišljanja in intenzivnim študijem teh zadev ter obiski virtualne lekarne si je uspel zaceliti večmesečne nezaceljene rane na nogah - posledice diabetesa. V naprotnem primeru bi prišlo verjetno v kratkem do amputacije. Skratka to je bil eden od argumentov zaradi katerega sem dobila močno zaupanje v te stvari.
Jaz namreč pravim, da sem pravo socialistično vzgojeno bitje, ki verjame v dedka Mraza in verjame le tistemu kar lahko vidi in prime, zato sem imela tudi težavo začeti verjeti v to, da je nekaj nad nami (energija, višja sila, bog ali kakorkoli že to imenujemo).
Na tisti točki sem začela opazovati sebe in glej ga zlomka, dokrila kup stvari ki mi niso všeč, podobne zadeve sem prej brez problema zelo očitno videla na drugih, na sebi pa ne. Ko sem se začela ukvarjati s temi zadevami, sem se dostikrat nasmejala, kajti prvič v življenju sem uvidela kakšne čisto osnovne življenjske resnice. Prav smešno se mi je zdelo, da nisem že kdaj prej pomislila na določene zadeve, ampak enostavno nismo vajeni razmišljati na te načine in šele literatura mi je postavila kakšna vprašanja, ki si jih prej nisem nikoli zastavila.
Zdi se mi, kot bi hodila z rumeno rutico in kresničko po tej poti, kajti sem bolj na začetku, zato si tudi odpuščam vse napake za nazaj in tudi sprotne, kdo bi le zameril prvošolčku če ne zna izračunati integralov? Upam pa, da bom kot dr. Janja sedela osivela v gugalniku in pletla rokavičke pravnukom - da se bom držala tega čudovitega popotovanja.
#6
Posted 4. July 2003, 08:22
Kako si to luštno povedalaZdi se mi, kot bi hodila z rumeno rutico in kresničko po tej poti, kajti sem bolj na začetku, zato si tudi odpuščam vse napake za nazaj in tudi sprotne, kdo bi le zameril prvošolčku če ne zna izračunati integralov? Upam pa, da bom kot dr. Janja sedela osivela v gugalniku in pletla rokavičke pravnukom - da se bom držala tega čudovitega popotovanja.
#7
Posted 4. July 2003, 08:28
to je to. drugi ljdje so tvoje ogledalo. Kar ti gre pri njih na živce, so stvari, ki jih počneš sama. Seveda pa človek ne gleda rad stvari, ki mu ne pašejo, zato jih ignorira.Na tisti točki sem začela opazovati sebe in glej ga zlomka, dokrila kup stvari ki mi niso všeč, podobne zadeve sem prej brez problema zelo očitno videla na drugih, na sebi pa ne. Ko sem se začela ukvarjati s temi zadevami, sem se dostikrat nasmejala, kajti prvič v življenju sem uvidela kakšne čisto osnovne življenjske resnice. Prav smešno se mi je zdelo, da nisem že kdaj prej pomislila na določene zadeve, ampak enostavno nismo vajeni razmišljati na te načine in šele literatura mi je postavila kakšna vprašanja, ki si jih prej nisem nikoli zastavila.
Čestitam ti k koraku, da si uvidela to stvar in pričela delati na sebi.
ne dovolite, da bi bilo to, kar ste, napoti tistemu, kar hočete biti.
KAR STE JE POMEMBNEJŠE OD TISTEGA, KAR STE BILI, NAJBOLJŠE PA JE TISTO, KAR NAMERAVATE POSTATI.
#8
Posted 4. July 2003, 08:57
Prav prijetno je klepetati z vami...
#9
Posted 4. July 2003, 09:02
Picasso
#10
Posted 4. July 2003, 09:03
#11
Posted 4. July 2003, 09:55
jest se le bolj al manj prilagajam morali, eh
#12
Posted 4. July 2003, 09:57
#13
Posted 4. July 2003, 10:13
#14
Posted 4. July 2003, 10:25
Kadar vsi govorijo enako, je kaj malo možnosti, da bi prišli do novih spoznanj. Prav različnost mišljenj je tista, ki vodi k napredku.
bigm
#15
Posted 4. July 2003, 10:38
drugač pa vedno zagovarjam, da tvoje prav, ni edino prav na svetu.
kolikor ljudi, toliko glav in tolikokrat je prav
#16
Posted 11. July 2003, 14:24
Všeč mi je trenutek, ko se zavem, da mi nekaj na meni, oz. lastnost ni všeč, potem se koncentiram na trenutek, ko imam priložnost popraviti, tako se učim in spreminjam. Ko pride tisti trenutek mi klikne v glavi in potem naredim ravno obratno kot bi sicer po ustaljenih vzorcih !
LP!
#17
Posted 11. July 2003, 22:07
Kako se lotit tega? Ali ni mogoče, da je to usoda?
Yoko
#18
Posted 11. July 2003, 22:16
#19
Posted 12. July 2003, 04:36
bigm...
cool
sam klele nastane en blemchek....
namrech....:
che prisluhnemo drugachemislechemu, in na podlagi njegovih argumentou spremenimo svoje stalishche...in to isto seveda pochnejo tudi drugi, prej ali slej pristanemo na :
ENOUMJU...
ma raj ne-umje
#20
Posted 13. July 2003, 05:07
Ko si nečesa resnično želiš, pridejo tudi take situacije, priložnosti, da se ti želja izpolni ali da si jo izpolniš.Kaj pa recimo, da bi hotel nekaj spremeniti, vendar nimaš priložnosti, da bi to naredil
Kako se lotit tega? Ali ni mogoče, da je to usoda?
Yoko
Če si nekaj želiš spremeniti, pa tega ne moreš uresničiti (ker n.pr. še ni priložnosti), se vprašaj, česa se bojiš - kaj boš izgubila s to spremembo in kaj boš pridobila.
Jaz mislim, da ko enkrat veš, da moraš nekaj spremeniti, si tako naravnan, da ni variante, da ne bi imel priložnosti to narediti.
#21
Posted 13. July 2003, 10:04
#22
Posted 13. July 2003, 11:01
#23
Posted 13. July 2003, 11:14
sposobni so narest, k so pač interesenti za svoj prav; za svoje cilje bi naredili vse, tudi druge pohabili; nekateri v tem primeru zapustijo svojo družino, drugim onemogočajo vstop, .. Preprosto, pač se je treba sprijaznit, da obstajajo tut taki. Vprašanje je, kaj naredit, da taki ljudje, ne bodo tebe oškodoval´ ...delat treba na Preventivi, al pa igrat njihovo vlogo
Sej veš, delaš lahko vse kar češ, ne da bi koga nevem, izpodrivala... a KAJ DELA OSTALA VEČINA?
Ziheraštvo, to je tvoj osebni Up. Tveganje, ki se z leti lahko večkrat iz nuje zaželiš, ko ga uporabiš bolj ga izrabljaš
#24
Posted 14. July 2003, 07:20
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users