22 komentarjev na to temo

[pokowc]

Kako cenite˝ napor al trud, svoj al pa drugega?

[Marsa]

Ponavadi sama veliko energije in truda vlagam v stvari, pa potem ponavadi znam cenit to.
Vcasih pa seveda vidim samo sebe in svoj trud.

[DUHOVNI ISKALEC]

Dobra izbira vprašanja!

Moje osebno mišljenje je, da bolj cenim osebni napor, saj vem koliko sem ali nisem vložil napora za dosego cilja. Je pa to seveda zelo relativno, saj kot posameznik težko objektivno ocenim kvaliteto in moč dejanja in ali sem dal maksimum, ki ga trenutno zmorem.
Glede tujega napora pa nam naš ego večkrat pomanjša pomen in vrednost dejanja, saj večinoma ocenjujemo po sebi in ne po zmožnostih drugih.

[artem]

poskušam ceniti napor in trud drugih, na svojg večkrat pozabim

[Volk K.L.]

Cenim tistega, ki se veliko napreza. Ja pa tud meni se dogaja da imam zadnje čase veliko naporov, v zvezi z medčloveškimi odnosi. Kar nekaj konfliktnih situacij imam z nekaterimi ljudmi in nekako se mi več ne da reševati. Kakor da sem obupal nad sabo in nad njimi. Enostavno se ne moremo več zaštekat.

[Vera]

Ja seveda, kdo pa ne ceni svoj napor, večji uspeh je če znaš ceniti napor drugih. Včasih ga kar spregledamo, ker mislimo, da je napor drugega, kar nekaj samoumevnega. Mislim, da je potrebno več spoštovanja do sebe in drugih ljudi, kar nas pripelje tudi do tega, da znamo ceniti vse napore neglede ali je naš ali napor nekoga drugega.

[mushi]

Ohja cenim svoj trud in me razp.. če ga kdo pol celo podcenjuje.. Ker cenim svojega, cenim tud trud drugih, sploh za stvari, ki jih jim ni treba narediti, pa z njimi razbremenijo mene.. Seveda je situacija tud obratna. Najbolj se vidi to v partnerskem odnosu, kjer ceniva trud drug drugega, upam da bo vedno tako.
mushi

[Volk K.L.]

Ja to je najhujše, da v zahvalo za tvoj trud, da te nekdo okrca in spodbije, ali pa ti ne reče vsaj hvala.

[DUHOVNI ISKALEC]

Ja, ljudje smo prevečkrat zaverovani vase, pa ne vidimo ali nočemo videti naporov drugih, ki si iskreno trudijo, da bi nam pomagali.
Je pa zelo boleče tudi za nas, ko sami vlagamo napore in če so ti ljudje naši najbližji, ki jim hočemo resnično dobro in tega ne vidijo ali cenijo.
Po mojem mišljenju je dobro, da se vsak posameznik večkrat poglobi vase in z notranjim videnjem prepozna napore, ki jih je nekdo vložil za nas in se mu v mislih zahvalimo za dejanja.
V obratnem primeru, ko smo pa mi tisti, ki nismo dobili odziva, pa tej osebi z ljubeznijo odpustimo in tudi nam bo potem dosti lažje.

[vanja]

Ja, cenim napore drugih in jih tudi opazim, včasih zalotim sebe kako opažam, da se trudim zaman !

[misti]

Ocitno sem ena redkih, ki ne ceni niti napora niti truda

Napor mi predstavlja nekaj, kar je neprijetno, tezje dosegljivo, skratka naporno.... zivljenje pa je tako simpl, nenaporno, zakaj bi bilo treba truda...

Ja no, tako ga jemljem jaz.... zato mi trud in napor predstavlja oviro pred preprostostjo zivljenja...

[pokowc]

... OČITNO SI že tko zmontirana

[anaconda]

trud.
napor vidim, kot nekaj fizičnega, trud pa ni nujno fizičen.

[Natasha]

Ko se potrudim in delo naredim dobro imam nekako ful dober filing in potem kar pričakujem, da morajo drugi to opaziti in potrditi in pohvaliti in če nihče to ne stori - ker dobro blago se samo hvali, ha, ha, - se pa kar pohvalim in povem.....

Napor drugih.... zelo zanimivo ..... a sem mal egoista al kva.... v glavnem se bom trudila to še bolj porajtati, sploh pa pri bližnjih....


Vam pravim, danes se izpovedujem!

[loncek1]

Glede tujega napora pa nam naš ego večkrat pomanjša pomen in vrednost dejanja, saj večinoma ocenjujemo po sebi in ne po zmožnostih drugih.

...se strinjam s tabo, ravno včeraj sem imela bližnje srečanje z egom sodelavcev in ni bilo ravno najlepše. ...še boli...

[Tamburin]

Ocitno sem ena redkih, ki ne ceni niti napora niti truda 

Napor mi predstavlja nekaj, kar je neprijetno, tezje dosegljivo, skratka naporno.... zivljenje pa je tako simpl, nenaporno, zakaj bi bilo treba truda...

Ja no, tako ga jemljem jaz.... zato mi trud in napor predstavlja oviro pred preprostostjo zivljenja...

Misti, v tem sva si zelo podobni.

Ko sem prebrala naslov teme "Napor", me sploh ni mikalo, da bi pokukala semle. No, danes pa vseeno: (ku-ku).

Živim "po liniji najmanjšega odpora". Pa ne, da ležim na kavču z vsemi 4-imi od sebe in nič ne delam - to bi me ful utrujalo, ker je nezanimivo. Celo niti ne znam počivati, ker se mi zdi škoda časa za počitek...
Pravzaprav skušam delati tisto, kar me veseli, in v vsakem delu skušam najti veselje. Na srečo imam tudi kreativen in dokaj svoboden poklic, ki me veseli. Pa tudi pri gospodinjenju doma delam tako, da delam z lahkoto. Če mi n.pr. ni do pomivanja posode, pa grem obesit perilo ali pometat tla - in ko je to narejeno, me navadno zgrabi, da bi še posodo pomila.

Zadnjič sem pobelila stanovanje, in sosedje in prijatelji so me hvalili, kako sem pridna... Jaz pa sem tako uživala v tem beljenju, da se čudim, zakaj ljudje sploh kličejo malarje za taka dela.

Potem sem polakirala leseno mizo in 2 klopci zunaj. Pri tem pa smo se z otroci prav kregali, kdo bo kaj naredil. Brusilni papir sem razdelila na 3 kose, tako da je dobil vsak enega. Problem pa je bil, ker sem imela samo en čopič, lakirati pa smo hoteli vsi trije.

To je tako kot s športom: ko enkrat začneš in "padeš not", potem v tem uživaš, pa četudi se znojiš. Če pa ne "padeš not", pa odnehaš in se lotiš česa drugega. A ne? Zakaj bi se mučil, trudil in naprezal, če lahko nekaj narediš z veseljem?

[Pujsita]

Napor se tudi meni zdi malo odbijajoča beseda. V bistvu lahko karkoli počneš predstavlja napor, predvsem če z muko delaš stvari. Jaz pretežno sem naravanana na to, da stvari ki se jih lotevam delam z veseljem, tisto, česar se pa ne veselim najbolj, pa skušam videti kot priložnost in izziv. Na koncu službe in na koncu dneva grem v mislih skozi cel dan in se za vse dobro zahvalim in takrat sem zadovoljna za vse, kar čez dan postorim. Vsak dan želim preživeti optimalno, narediti veliko koristnega z veseljem, pa tudi vzeti si čas zase.

Zaradi mojih izkušenj do sedaj sem pa hvaležna in opazim vse, kar mi kdorkoli prihrani, ne glede na vložen trud, kajti bistvo mi predstavlja dejstvo, da nekdo nekaj čuti do mene, da mi je pripravljen priskoćiti na pomoč.

[bigm]

Tamara, hodiš po pravi poti. Stvari same po sebi niso ne dobre, ne slabe. Vse je odvisno od zornega kota.

Junak Marka Twaina - Tom Soyer bi moral za kazen prepleskati dolgo leseno ograjo. Mestnim mulcem, svojim vrstnikom, pa je to delo prikazal kot zelo zahtevno in tudi zabavno opravilo in tako dosegel, da so mu ti prinašali darila, da so lahko namesto njega prepleskali vsak del ograje.

Čestitam ti k sposobnosti, da v vsakem delu namesto napora, znaš najti izziv in zabavo. Priznam, da ti malo tudi zavidam, čeprav sodi zavist med negativna čustva.

[Marsa]

...
Junak Marka Twaina - Tom Soyer bi moral za kazen prepleskati dolgo leseno ograjo. Mestnim mulcem, svojim vrstnikom, pa je to delo prikazal kot zelo zahtevno in tudi zabavno opravilo  in tako dosegel, da so mu ti prinašali darila, da so lahko namesto njega prepleskali vsak del ograje. ...

Tocno tole dava veckrat za primer Timu...

[Kljuka]

Napor mi je bil...zlesti na Triglav /brez kondicije/... vendar ko uspeš....pozabiš na napor; je samo zadovoljstvo, da si zmogel.

Napor mi je...da ne stegnem jezika.../pa bi ga včasih tako zelo rada...ampak se zaprem, zabubim/

Napor mi je...poslušat druge kako zelo se MAAATRAAJOOO pri gospodinjskih opravilih in pri držanju "treh vogalov" pri hiši....
Kot je rekla Tamara; z užitkom se da vse narediti; pa še hitreje...

Nikakor ne morem razumeti žensk, ki govorijo, da so VES ČAS ZASEDENE, da NIMAJO ČASA....

In nekoč .... ko bom pri volji, se bom spustila v besedni dvoboj...in bomo secirali teh njihovih 24 ur... ker mi res NI JASNO, kaj počno, če NIMAJO ČASA...

Napor je tudi razumeti, kar ne razumeš.

le zakaj

[zirosi]

Brez muje se še čevelj ne obuje!







uživajte!

[Pujsita]

Brez Muje se še čevelj ne obuje!







uživajte!