Ja, prav zaradi razbitja tega "programa" se spalša startat z enim konkretnim postom. Problem je samo zbrat voljo in odločnost za začeti, potem pa gre dalje precej lažje. Post namreč spremeni kemijo telesa do te mere, da si prav zadet in to pozitivno. Prav s postom lahko spremeniš režime prehranjevanja in odvisnost od pretirane "zadetosti" s hrano.
Drug način zadevanja, pa je fizična aktivnost - ko uvedeš to v svojo rutino, ti zagotavlja "hormone sreče", ki hkrati koristijo telesu bolj, kot nažiranje s sladkarijami.
Potreben je preobrat tako v kemičnih odzivih telesa, kot v mentalni naravnanosti, pa gre. Ključna je ideja, da si krenil na "avanturo" in ne na neko stradanje in mučenje. Dejstvo, da postajaš fit, da zmoreš nekatere reči, ki so ti prej predstavljali napor, pa tudi povsem nečimerno zadovoljstvo z lastnim videzom. Saj ne gre za to, da moramo vsi imeti manekenske in atletske postave, ampak neko zdravo, fit telo ne škodi nikomur.
Torej - ne se stradat - post naj bo neke vrste "ritual čiščenja" in meditacija, fizična aktivnost pa ne mučenje, ampak "cartanje" in spoštovanje telesa, um se pa naravna na moč in čvrstost telesa, zdravo prehrano, jasnost misli, itd., pa se utiriš v nove smernice.
Lohk pa se tud z kakim terapevtom pozabavate in si spucate zakrčena čustvena stanja iz otroštva, bodo posti in postpostna obdobja bolj prijazna.