136 komentarjev na to temo

[Andreja Anda Jagodič]

Kaj je kriva vera? Ali vas vznemiri, ko slišite za zločine, storjene v imenu vere? Ali je prizadet vaš čut za pravico, ko vidite, kako ljudje, ki trdijo, da služijo Bogu, povzročajo vojne, spodbujajo terorizem ter so nepošteni in pokvarjeni? Zakaj se zdi, da je za toliko problemov vzrok vera?

Za to niso odgovorne kar vse vere, ampak samo krive vere. Jezus Kristus, ki je za mnoge spoštovana verska osebnost, je nakazal, da so slaba dela sad krivih ver, tako kakor ‚ničvredno drevo daje ničvreden sad‘. (Matej 7:15–17) Kakšen sad pa daje kriva vera?

Kriva vera . . .

. . . SE VMEŠAVA V VOJNO IN POLITIKO: »Po Aziji in tudi drugod,« piše v reviji Asiaweek, »oblastiželjni voditelji brezobzirno manipulirajo z verskimi čustvi ljudi, da bi zadovoljili lastne potrebe.« Revija zato opozarja: »Nevarno je, da bo svet znorel.« V Združenih državah je ugleden verski voditelj izjavil: »Če hočete teroristom preprečiti pobijanje, morate najprej pobiti njih.« Kaj predlaga? »V Gospodovem imenu jih vse postrelite.« V nasprotju s tem pa v Bibliji piše: »Če kdo reče ‚Ljubim Boga‘, pa sovraži svojega brata, je lažnivec.« (1. Janezovo 4:20) Jezus je celo rekel: »Ljubite svoje sovražnike.« (Matej 5:44) Ali vam pridejo na misel kakšne vere, katerih člani sodelujejo v vojni?

. . . ŠIRI KRIVE NAUKE: Večina ver uči, da je duša oziroma duh nekakšen neviden del človeka, ki preživi smrt fizičnega telesa. S tem naukom veliko takšnih ver izkorišča svoje člane, tako da jim zaračunavajo molitve za duše pokojnih. Biblija pa uči drugačen nauk. »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4, poudarili mi.) »Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) Jezus je učil, da bodo mrtvi obujeni – kar pa bi bilo nepotrebno, če bi ljudje imeli neumrljivo dušo. (Janez 11:11–25) Ali vaša vera uči, da duša ne umre?

. . . DOPUŠČA NEMORALNE SPOLNE ODNOSE: V zahodnem svetu verske skupine v vrste duhovnikov posvečujejo homoseksualce in lezbijke ter nagovarjajo vlade, da bi priznale istospolne poroke. Celo cerkve, ki sicer obsojajo nemoralo, v svojih vrstah dopuščajo verske voditelje, ki spolno zlorabljajo otroke. Kaj pa uči Biblija? V njej jasno piše: »Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne moški, ki jih imajo za protinaravno spolno občevanje, ne moški, ki ležijo z moškimi, [. . .] ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« (1. Korinčanom 6:9, 10) Ali poznate vere, ki v svojih vrstah dopuščajo nemoralne spolne odnose?

In kakšna prihodnost čaka vere, ki rojevajo ničvreden sad? Jezus je posvaril: »Vsako drevo, ki ne rojeva dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.« (Matej 7:19) Da, kriva vera bo posekana in uničena! Toda kako se bo to zgodilo in kdaj? Odgovor dobimo v preroškem videnju, ki je zapisano v 17. in 18. poglavju biblijske knjige Razodetje.

Kakšen bo konec krive vere?

Zamislite si naslednji prizor. Na hrbtu grozne zveri sedi vlačuga. Zver ima sedem glav in deset rogov. (Razodetje 17:1–4) Koga pa ta vlačuga predstavlja? Vpliv ima na ‚kralje zemlje‘. Oblečena je v škrlat, uporablja kadilo in je izredno bogata. Poleg tega s svojim spiritističnim početjem ‚zavaja vse narode‘. (Razodetje 17:18; 18:12, 13, 23) Biblija nam pomaga razumeti, da je ta vlačuga svetovna verska organizacija. Ne predstavlja le ene posamezne vere, temveč vse vere, ki rojevajo ničvreden sad.

Zver, na kateri vlačuga jezdi, pa predstavlja politične sile sveta.* (Razodetje 17:10–13) Kriva vera jezdi na hrbtu te politične zveri v tem pomenu, da skuša vplivati na njene odločitve in jo usmerjati.

Toda kmalu se bo zgodilo nekaj presenetljivega. »Deseteri rogovi, ki si jih videl, in zver, bodo vlačugo sovražili. Opustošili jo bodo in slekli, njeno meso pojedli, njo pa sežgali z ognjem.« (Razodetje 17:16) Z nenadnim, osupljivim dejanjem se bodo politične sile sveta obrnile proti krivi veri in jo popolnoma uničile! Kaj pa jih bo k temu navedlo? Biblijska knjiga Razodetje takole odgovarja: »Bog jim je namreč dal v srce, da izvršijo njegovo misel.« (Razodetje 17:17) Da, Bog bo krivo vero poklical na odgovor za vsa podla dejanja, ki jih počne v njegovem imenu. Po njenih političnih ljubimcih bo nad njo izvršil obsodbo in tako ukrepal povsem pravično.

Kaj morate storiti, če ne želite končati enako kakor kriva vera? Bog po svojem slu roti: »Izidi iz nje, ljudstvo moje.« (Razodetje 18:4) Res, zdaj je čas, da zbežite iz krive vere! Kam pa se lahko zatečete? Vsekakor ne k ateizmu, saj tudi njega čaka žalostna prihodnost. (2. Tesaloničanom 1:6–9) Edino zavetje je prava vera. Kako pa lahko pravo vero prepoznate?
Kako prepoznati pravo vero

Katere dobre sadove bi morala rojevati prava vera? (Matej 7:17)

. . . UDEJANJA LJUBEZEN: Pravi častilci »niso del sveta«, niso razdeljeni glede na raso ali kulturo in ‚med njimi vlada ljubezen‘. (Janez 13:35; 17:16; Apostolska dela 10:34, 35) Med seboj se ne pobijajo, ampak so drug za drugega pripravljeni umreti. (1. Janezovo 3:16)

. . . ZAUPA BOŽJI BESEDI: Prava vera ne uči ‚izročil‘ in ‚naukov, ki so le človeške zapovedi‘. Njen nauk temelji na Božji Besedi, Bibliji. (Matej 15:6–9) Zakaj? Ker je »vse Pismo [. . .] navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje«. (2. Timoteju 3:16)

. . . KREPI DRUŽINSKE VEZI TER ZAGOVARJA IN UDEJANJA VISOKA MORALNA MERILA: Prava vera može vzgaja, da ‚ljubijo svoje žene kakor svoje telo‘, ženam pomaga, da ‚svoje može globoko spoštujejo‘, otroke pa uči, da so »poslušni svojim staršem«. (Efežanom 5:28, 33; 6:1) Tisti, ki so jim zaupane kakšne odgovornosti, morajo biti glede morale zgledni. (1. Timoteju 3:1–10)

Ali katera vera ustreza tem merilom? V knjigi Holocaust Politics, izdani leta 2001, piše: »Če bi več ljudi živelo po tem, kar učijo in udejanjajo Jehovove priče, bi se holokavstu lahko ognili, pa tudi genocid ne bi več prizadajal bolečin temu svetu.«

Jehovove priče v 235 deželah ne le oznanjajo biblijska moralna merila, ampak po njih tudi živijo. Spodbujamo vas, da jih prosite, naj vam pomagajo spoznati, kaj Bog pričakuje od vas, da bi ga lahko častili tako, kot je to njemu všeč. Ukrepati morate sedaj! Ne odlašajte! Konec krive vere je namreč blizu! (Zefanija 2:2, 3)

[xyz]

"Kriva vera" je lapsus v sintaksi.

Praviloma se reče enostavno "Vera".

Druga možnost, za katero sicer dvomim, da je na tem mestu mišljena, je: "Česa je vera kriva ?"

*

Prosim

[butl]

Jao, še ena oda nestrpnosti. Pa ne glih zdej, k nam že politiki tok nakladajo, da mi bo vsak cajt kardan poču.

Anda, dej napiš kej lepga. Kej, eee, o ljubezni al pa, iz ljubezni. Brez groženj, strahu, sovraštva, gnusa, prezira. Napiš, kva, napiš, kva si lepga doživela dons, kako si seb in še ktermu polepšala dan. To napiš.

[Tjazy]

To kar se greste v organiziranih religijah sploh ni vera.. ampak klubi.

Ker tista resnicna vera (ko clovek verjame v nekaj), ne more biti nikoli organizirana.. vedno je intimna in individualno.. Dva cloveka ne moreta imeti isto vero.. ne moreta verjeti nekaj enakega..

lahko pa se verjame v dogme.. to pa je brezzzz vezzzzeeee...

In nehite ze enkrat.. ker je to izumrlo.. Pac neki se se trudijo tile ki kasirajo v imenu org religij.. ker je dober biznis.. in nekaj jih se sledi temu.. samo to jaz vidim kot koncano. kaksno leto dve.. se mal miganja.. in konc.

[Alan_New]

"Kriva vera" je lapsus v sintaksi.

Praviloma se reče enostavno "Vera".

Druga možnost, za katero sicer dvomim, da je na tem mestu mišljena, je: "Česa je vera kriva ?"

Česa je kriva? Najhujših zločinov v zgodovini človeštva. Pa naj bo to vera v religijske nauke (krščanstvo, islam, judovstvo...) ali v politične ideologije. V osnovi je ista -- verjetje zaradi lastnega nevedenja in strahu.

Že ki smo pri verskih bedarijah: http://dnevnik.si/no...nost/1042207704

[Marsa]

mislim da ni haska, da debata nikol ne bo drugacna in tezko da bo presegla oz. nudla razen citatov vec od kakih parih stavkov.
tko da je skoda energij.

sej mate ze teme take: in 'za' in 'proti'.
pac ena tema.

a ko ti nekdo nekaj prodaja, tjazy, vedno prides in mu razlozis oz. ga hoces prepricat, kok je mim to, kar prodaja in da ti pa tega ne maras furat?
zakaj?
zakaj se preprosto ne omejit na to, da to kupis al pa ne.

nenazadnje je nenehno vtikanje prav tako tecno kot nenehno prodajanje.
pac nekdo nekaj prodaja.
In?
zdaj ga bos razsvetlil, spremenil?

Poleg tega pa se cloveku, ki ima za sabo vecino stoletja, morda ne da ukvarjat z enimi filozofskimi debatami o tem, kar njemu ze dela in zakaj bi torej spreminjal??
pac pa imas TI se dovolj casa se za kaksno izkusnjo.
Andreja Anda pa 'ima pravico', da niza dojeto in doziveto in da se tega drzi (ce ji dela).

Skratka, mal prehitr pa a priori se uleti tezit v velik tem.
Clovk da oglas, vas 5 prileti pa mu tezite.
clovk pove kaj, kar njemu pomeni, uletite tisti, ki ga hocte spreobracat,
ali niste potemtakem isti oz. ne furate ravno tega, kar vas na onem moti???

[xyz]

nenazadnje je nenehno vtikanje prav tako tecno kot nenehno prodajanje.
pac nekdo nekaj prodaja.
In?

Če je pa tako težko odoleti...

[Tjazy]

Men preprosto grejo citati na qrac in morm jezik stegnt, che zhe naletim na citate..

[Marsa]

pa saj vem, saj cist stekam.
sam pac. Amdreja Anda je ze sodelovala in sicer nismo dalec prisli, a smo se pa nekak kr zacel prenasat medsebojno glih.
Pol pa ne vem tocn, kaj se je zgodilo, a morda je tko dalec prislo (srditost itd.), da sm morala umaknit temo.

skratka, to smo vse enkrat ze obdelal (z AAJ), itak mamo pa tud zdaj, v tem obdobju, nebroj takih tem, pa se mi je zdel brez veze da se v tej vse to isto godemo.

Nenazadnje pa tle pise dost drugacnega kot je sicer v teh temah in kaj od tega je (oz. se vsaj meni osebno zdi) cist uporabno.

ampak k tko ne maram(o) a priori nekaj da se kr rece, obsoja, sklepa, prepricuje, spreobraca, je mim da sami cist vedno vse to pocnemo.

sej je letel se tud na kake druge teme, ne sam na tole, v bistvu sem hotla ranvo vcer nekam napisat, da ne vedno uletet negirat nekomu nekaj...
recimo ce clovk da preprost oglas, pol se mora pa ful zagovarjat pa to oz. prec se mu zasvinja.
Morda pa le ni vse tako neuporabno in/ali slabo oz. samo vlecenje casha ipd.
nenazadnje temu, ki objavi, to pocne, nekaj pomeni.

Ni fajn kr neki pljuvat po vsem.

Tud sama ne maram verskega lobiranja, da se razumemo.
ampak ob stotisocih temah, kot sem rekla....

morda itak izbrisem (tole svoje 'izvajanje' , vi se boste pa ze zmenil, Andreja Anda bo pa ze prenesla, saj ma najbrz v tem ze dost debelo kozo.

mah, sory v bistvu k sm se sploh oglasla, sej nismo otroc.

[Tjazy]

Ne poznam jst te AAJ.. niti ne vem kaj ste ze meli..

In seveda je kej uporabnega tudi v tem.. samo forum ni za to, da iz knjig prepises.. al skopiras.. in tukaj objavljas., ker to nima nobenga smisla.

Cist drugace bi bilo, ce bi AAJ tole povedala s svojimi besedami skozi zivljenske primere in debate ki se ze itak pojavijo.. in marsikdo bi potem prebral.. in si kaj zapomnil.. Tko pa ko vidim tiste cifre.. sploh berem ne..

Ti bi tud lahk tm na zvestobi men scitirala nekaj od Junga.. al pa kogarkoli.. samo si povedala s svojimi besedami.. in to se pol cist drugac jemlje..

[aakhut]

mah....
ma ne....ne bom....

zlomk....tralala

[Marsa]

sej vem, sej se poznamo, Tjazy.
sej tud js rada polemiziram (sam ti se bl )

sej ni tok vazn sam to, da smo ze mel kontakte....
ampak bl to, da vidm kam lohk to pelje.
no ja sej. nism edina.

ja, jaz tud praviloma ne maram sam nekaksnega citiranja in o tem je blo ze dost govora (med drugim sem ravno to tud ze sama ocitala ravno AJJ v predhodni temi/temah? - saj morda pa katera se obstaja)...

Po drugi strani pa eni radi citirajo biblijo in druge (svete in duhovne in modre) spise, preprosto zato, ker je ze to zbrano in povedano, kot nekaksen aksiomcek.
res je tudi, da nismo vsi tok prichljivi in namazani verbalno oz. pismeni.

ne bi rada (temu sem s ehotla izognit), sama pomagala k predsodkom ali uporabljala infote, k jih poznam (a nenazadnje niso bli znani sam men, pac pa javni, namrec:) ze to, da v castitljivi starosti sploh sodelujes na forumih itd., se mi zdi hvale vredno.
Ne predstavljam si svoje mame da bi tle skljocala.

Tko da, vprasanje, kaksni bomo sami, in, kako nas bodo sprejeli, se na nas odzvali drugi, par desetletij mlajsi, ko bomo enkrat (ce bomo) mi dosegli tako zrela leta.

[Tjazy]

nenazadnje temu, ki objavi, to pocne, nekaj pomeni.

Aha.. pa kaj potem???

Che dobi taksen odziv.. ga dobi skozi svoje ogledalo a ne? Tocno takrat in tocno to kar rabi..

Ves kolkrat si ti ze mene v teh 6 letih, kar sem tuki notranje sesula.. s kaksnimi svojimi forami.. se bolj pa na privat.. in vse to je bilo dobro.. ker poglej.. sva se vedno kolega..

Torej zhe ni tko slabo spontano na mim grede 'popljuvat' citate.. ker morda kaj premakne..

Je pa res najtezje premaknit cloveka, ki je ortodoksno nastelan do neke religije. TA rabi res kej mocnega.. ker ima boga za izgovor.
Jst na primer babim cist majhne stvari.. Che mi list pade na glavo.. se vprasam.. zakaj tocno ta list na mojo glavo..

[Tjazy]

ze to, da v castitljivi starosti sploh sodelujes na forumih itd., se mi zdi hvale vredno.
Ne predstavljam si svoje mame da bi tle skljocala.

Tko da, vprasanje, kaksni bomo sami, in, kako nas bodo sprejeli, se na nas odzvali drugi, par desetletij mlajsi, ko bomo enkrat (ce bomo) mi dosegli tako zrela leta.

Nooo tudi tega nism vedu..

Spostujem to.. ampak.. klinc.. jst pac recem.. brez olejsevalnih okoliscin..

Sej pol ko grem spat.. se kaksnemu kdaj tko opravicim.. glih tko spontano in na mim grede kot tuki kej recem... in na nezavednem je pol zihr ok..

[Marsa]

Aha.. pa kaj potem???

ja sej, vsakdo lohk kej tacga *pokasira*, ce se oglasa, sej to nam je jasn.

Che dobi taksen odziv.. ga dobi skozi svoje ogledalo a ne? Tocno takrat in tocno to kar rabi..

to je res, sam vprasanje ce je/bo tko vzeto.

Ves kolkrat si ti ze mene v teh 6 letih, kar sem tuki notranje sesula.. s kaksnimi svojimi forami.. se bolj pa na privat.. in vse to je bilo dobro.. ker poglej.. sva se vedno kolega..

uh, tole mi je blo kr mal tko skor grozn prebrat, a je (blo) res tko hudo? no ocitno je vse kul, zdaj.
ves kaj je tud, morda to ni *prav*, sam se pogovarjam tko in tok k presodm, da un dojame in lohk prenese (morda ni prav zato, k v bistvu ni treba da karkol presojam v takih primerih )

Torej zhe ni tko slabo spontano na mim grede 'popljuvat' citate.. ker morda kaj premakne..

Morda.
sicer pa dvomim, je bil ze tole precejsen premik.

Nooo tudi tega nism vedu..

Spostujem to.. ampak.. klinc.. jst pac recem.. brez olejsevalnih okoliscin..

Sej pol ko grem spat.. se kaksnemu kdaj tko opravicim.. glih tko spontano in na mim grede kot tuki kej recem... in na nezavednem je pol zihr ok..

sej nc hudga, mogoc je prav da nis vedel in sm tuhtala ce cm se oglasat. no pa sm se (kot vids)

ja, to je lepo.
jaz se tud vcas *v nebo* opravicim komu za nazaj, ce nenadoma postekam, da sm mu morda nardila krivico al pa kej tacga.

[nosorog]

Ali katera vera ustreza tem merilom? V knjigi Holocaust Politics, izdani leta 2001, piše: »Če bi več ljudi živelo po tem, kar učijo in udejanjajo Jehovove priče, bi se holokavstu lahko ognili, pa tudi genocid ne bi več prizadajal bolečin temu svetu.«

Jehovove priče v 235 deželah ne le oznanjajo biblijska moralna merila, ampak po njih tudi živijo. Spodbujamo vas, da jih prosite, naj vam pomagajo spoznati, kaj Bog pričakuje od vas, da bi ga lahko častili tako, kot je to njemu všeč. Ukrepati morate sedaj! Ne odlašajte! Konec krive vere je namreč blizu! (Zefanija 2:2, 3)

V neki primerjalni analizi verstev in sekt, narejeni pred leti v Ameriki, so bile Jehove priče "proglašene" za četrto najbolj nevarno sekto. Kaj vse pri njih neštima, pa e razvidno iz spodnjega članka, ki je pred leti izšel mariborskem Večeru (izpustil sem le uvod). Verjetno se bo sicer malokomu ljubilo brati, ampak ...:

Misijonarji ameriškega pogleda

Misijonarji ameriškega pogleda na boga novačijo tudi po naših ulicah in čez pragove naših hiš. V brezspolno ukrojene obleke in črtaste kravate oblečeni ter kratko pristriženi mladeniči, ki so si podobni po videzu in obnašanju, kot bi bili kloni (kot kloni v določenem smislu seveda so!), z biblijo v eni roki in z mobitelom v drugi, ustavljajo mimoidoče in jim pripovedujejo, da so v zmoti, če se ne odločijo za njihovo versko organizacijo, edinega pravega posrednika Resnice. Fantje so ameriški vojaki mormonstva: v nekaj mescih so se naučili osnov občevalnega jezika dežele, v katero so bili poslani, poznavanje psihologije prepričevanja pa so prinesli že s seboj, iz vojaško organiziranih vadbenih centrov. Za njimi stoji nesluten kapital organizacije, ki ima delnice v ladjarstvu, verigah supermarketov, rudnikih, medijskih hišah. Brez prave osnove je dvom, da ni enako ali podobno, v večjem ali manjšem merilu, pri vseh od skoraj tisoč samo v Ameriki registriranih krščanskih ločinah.

Ena izmed njih so tudi kdo drugi kot Jehovove priče. Ljudje jih poznamo, in to večji del po pravici, po njihovi vsiljivosti, fanatizmu, po zavračanju služenja vojaščine in po novačenju v parih. Tudi ta organizacija je plod ameriškega militantnega pogleda na duhovnost, kajti njen ustanovitelj, C. T. Russel, sin bogatih kalvinskih staršev in človek z osnovnošolsko izobrazbo, samovoljni razlagalec biblijskih številk, je bil predvsem praktični statistik, ki je izračunaval letnice drugega Kristusovega prihoda, ob tem pa seveda neutrudno pridigal pravila bogu všečnega obnašanja na osnovi lastnega prepričanja o izbranosti. Ker se nobena od napovedi o koncu sveta ni uresničila, je organizacija opustila matematične akrobacije in se predvsem posvetila strogemu organiziranju, trdemu vodenju in širjenju vpliva.

Možnosti interpretacij, ki se s takšnimi ali drugačnimi nameni in načeli ukvarjajo z nedokazljivim, je seveda nešteto. V teoretičnem smislu ni to nič slabega, kakšna pa je dejanska podoba civilizacij, ki so vsaka po svoje, a s sorodno izdelanim instrumentarijem prisile poimenovale in uzakonile boga, o tem ima zgodovina praktično nepregledno število krvavih dokazov. V trenutku, ko je človek institucionaliziral božje in posledično svoj duhovni sistem obremenil z oznakami ekskluzivnosti, je veroizpovedovanje dejansko postalo največje zlo ali vsaj opravičilo največjega zla na tem od človeka gospodovanem planetu. Ljubezen, ki je bolj ali manj središčna beseda vseh religij, je najbolj perfidna maska na gorah kosti, ki so jih povzročili ali izvedli verski blazneži vseh barv, ras in konfesionalnih praporov.

Že po bežnem srečanju z Jehovovimi pričami je človek prisiljen spoznati, da tudi njihova praksa spreobračanja temelji na nasprotovanju, zavračanju, pristranski kritiki in sataniziranju drugoverskega in brezverskega. Na eni strani so središčna tarča njihovih obsodb, ki imajo kritje v sektinih razlagah svetopisemskih sporočil, cerkvene organizacije, začenši seveda z Vatikanom in njegovim katoliškim monarhom, na drugi strani pa marginalci vseh značajev, vključno s homoseksualci, darvinisti in izpovedanimi ateisti. Od zavračanja do grožnje in duhovne represije je ob takšni opredelitvi samo majhen korak, ki ga krščanski fundamentalisti, kot radi imenujejo člane omenjene ameriške verske sekte, v svoji tako imenovani strežbi naredijo že na samem začetku svojega prepričevanja. Seveda na ravni psihološke rokoborbe, ne z nemoderno grobo silo.

Biblija je ne samo izvir njihovega upanja, navdiha in pravil bivanjskega obnašanja, temveč fetiš, zunajčloveško delo, smisel in prebivališče boga. Vsekakor pa bi bilo napačno sklepanje, če bi rekli, da brezpogojno verjamejo v njej pisani besedi - kajti berejo jo tako, kot jim to določa organizacija, ki pravico do dvoma spretno prevzgaja v brezpogojno verjetje, ki potrebo po dvomu samodejno izniči. In kako to doseže?

Igranje na karto strahu

Prijemov je veliko. Poglavitni je igranje na karto strahu in negotovosti. S prstom kaže na krize modernega sveta, do katerega goji zgolj pesimistično gledanje, ob tem pa ponuja horoskopsko nedoločne prerokbe in svetopisemske obljube, narejene za ponižne in ubogljive. V svojih pripadnikih združuje avreoli izbranstva in žrtvovanja, stara trika vseh ideoloških sistemov, ki potrebujejo enosmerno gledanje ter srečo in izpolnitev v njem. Ponuja skrbništvo, in to s preprostim sistemom pravil in obnašanja, varuje svoje privržence pred neprijetnim razmišljanjem in težo dvomljenja. Vernike odvezuje kakršnekoli civilne, (proti)politične, domoljubne, prosvetljevalne aktivnosti in jim obenem dopušča, da praktičnih plati njihovega življenjskega načina, naj so človeško, okoljevarstveno, družbeno, v smislu tolerantnosti še tako škodljive ali vsaj oportunistične, ne prilagajajo stvarnosti in občim potrebam. Organizacija je počelo in končni smisel: potrebno je samo pripadati in služiti, vse drugo je odgovornost sistema, ki si je prisvojil koncesije božjega in ki razglaša, da ima edine prave osnove upanja.

Jehovove priče rade razglašajo, da se ne umikajo razmerjem in nasprotjem v modernem svetu, da so aktualne in prizadete, toda pri tem gre izključno za iskanje priložnosti, da lahko demonstrirajo svoja ideološka orodja in orožja ter učinkovitost verske odločenosti, ki seveda ne more skriti površinskega, popreproščenega ameriškega smisla za popularizacijo in instantnost. Infantilnost jehovske ubogljivosti je tragična in smešna obenem. Jehovove priče - ker jim tako nalagajo dobesedne in enostranske razlage biblijskih izrekov - ne praznujejo ob praznikih niti ne rojstnih dnevov, godov, obletnic, državnih praznikov, novega leta. Ne jedo krvavic in nasprotujejo transfuziji krvi. Seveda goreče obsojajo zunajzakonsko spolnost, istospolno ljubezen, erotične podobe in literaturo. Shajanje s somišljeniki ima prednost pred druženjem z družinskimi člani, če ti niso pripadniki iste verske organizacije. Niti kot potencialni ljubitelji kulturnozgodovinskih spomenikov ne zahajajo v cerkve in druga svetišča. Ne prenesejo kritičnega pogovora zunaj z biblijo navdahnjenih ideoloških smernic, sploh pa ne z ateisti.

Več kot značilen je njihov zadržan, represiven odnos do spolnosti. Seveda se pri tem bolj ali manj ne ločijo od drugih veroizpovednih organizacij, kajti samoustoličeni posredovalci božjega se dobro zavedajo, kako močna in težko obvladljiva tvar je čutnost. Vedo, kako občutljiv in dovzeten je človek v svojem razmerju do ljubezenske in telesne intimnosti in kje mu je zatorej najlaže vcepiti strah in občutek krivde. Človek, ki goji odgovorno svoboden odnos do spolnosti, je teže obvladljiv in ukalupljiv tudi na vseh drugih področjih, kajti če nasprotuje tovrstnim prepovedim, je že vnaprej, samodejno vzpostavil konfliktno stanje s tistimi, ki prepovedujejo, opozarjajo in grozijo, pa naj gre za katerokoli ideološko moralo. Samo če je zatrta z veroizpovednimi pravili, je za vernike vseh grbov ljubezen božja, če teži po svobodi, neodvisnosti, prvinskosti in čustveno-čutnem zanosu, je zanje hudičeva, zla, nevarna in pogubna. Jehovove priče so med najbolj rigoroznimi tožniki med verskimi agresivneži, kar se zrcali že v njihovem brezspolnem oblačenju, še bolj pa v zavračanju vsake predzakonske intimnosti, telesnega zbliževanja v času devištva. Zanje sta nevarna že poljub in držanje za roke. V zvezi s tem s posebnim zadovoljstvom izgovarjajo imena spolnih bolezni in spolnih "deviacij" - in ob tem nikoli ne pozabijo zamolčati, da je prav dvojna krščanska morala, obogatena s perverznim anglosaškim puritanstvom, privedla do dveh tako očitnih skrajnosti: da se spolnost po eni strani venča z bleščečim obstretom svetohlinske predzakonske vzdržnosti, po drugi pa skrajno trivializira in vlači po blatu. In kje je zdrav, naraven odnos do ljubezni, za kakšno družbo pripravljamo naše otroke, če jih bo težila muka te povsem nepotrebne razpetosti?

Agresivni dušebrižniki

Kot rečeno, Jehovove priče dobro vedo, kako ljudi obremeniti z vprašanji, ki si jih sami premalo postavljajo in nanje preveč neradi odgovarjajo z lastno pametjo. Vedo, da so ljudje raje vodeni, da jih teši kakršnakoli manipulacija, ki navidezno prevzema nase njihove odgovornosti. Zato so ti agresivni dušebrižniki tudi odlično usposobljeni. Sestajajo se trikrat na teden, poslušajo predavanja, opravljajo tečaje, osrediščajo svoje misijonarsko poslanstvo, podredijo delo, družino in prosti čas hoji od vrat do vrat, skupinsko berejo in "proučujejo" Biblijo, so kot skupnost izjemno trdno povezani, lojalni in samonadzirajoči. V svoji vnemi vsekakor daleč presegajo povprečje verskih mlačnežev drugih veroizpovedi, predvsem večinskih in tradicionalnih, tako rekoč neeksotičnih, monopoliziranih - žal pa je to polet padlih, tistih, ki so si zatisnili oči, gluhih za resnične bolečine sveta in človeka.

Jehovove priče novačijo nove privržence v parih, ki se po potrebi (trdovratni dvomljivci, ki postavljajo zahtevna vprašanja) dopolnjujejo z bolj izkušenimi in retorično bolj podkovanimi misijonarji. Preiskujoč pogled skozi odprta vrata, vprašanje, kako je z našimi bralnimi navadami, segljaj v torbo, polno amerikanizirane verske propagande, listanje po straneh s prismuknjenimi sličicami srečno smejočih se prebivalcev raja, objemajočih se s pohlevnimi levi in tigri - redki med nami na poznajo te izkušnje. Te krščanske akviziterje spuščajo ljudje v stanovanja predvsem iz dobronamerne radovednosti, vljudnosti in neodločnosti, toda le največji naivneži pričakujejo, da bo ostalo le pri neobvezujoči debati o sodobnih civilizacijskih problemih, inflaciji vrednot in duhovnosti. Jehovovepriče se trdno oklenejo občutij nezadovoljstva in nezadovoljenosti in agitirajo za svojo slepo srečo poklicanih in izvoljenih. Kot odlični psihologi odkrijejo krizna stanja in nesporazume v družini, med partnerjema, med najbližjimi, in ponudijo rešitev v veri, katere cena je pristop k Jehovove priče v svetu znane predvsem kot razdiralci in uničevalci družin. Ne dajejo stvarnih nasvetov, neodvisne pomoči, neobarvanih namigov, temveč segajo samo v svojo fetišizirano črno knjigo: in ni dovolj, če je človek moralno in etično visoko profiliran in neoporečen - prvo merilo odrešitve je, da proda svojo dušo verski skupnosti, ločini, organizaciji. Z lepo besedo, v primernem trenutku pa tudi z grožnjo.

In nova Jehovova priča podredi svoje življenje utrjevanju in širjenju svoje veroizpovedne institucije. Vsako jutro prebere iz knjižice Dnevno branje Svetega pisma datumsko določeni svetopisemski izrek in njegovo kratko razlago, v katerem je največ napadalnega prepričevanja, da imajo obveznosti do verske organizacije prednost pred vsem drugim, tudi pred partnerjem, družino, drugimi družbenimi vlogami. Pred vsako jedjo se Jehovi z molitvijo zahvali za hrano. V prostem času "študira" Biblijo in jehovske publikacije ter z za mladino prirejenimi izdajami seznanja svoje otroke. Če živi v zunajzakonski skupnosti, prisili partnerja, da se z njimi poroči, v nasprotnem primeru pa zvezo samodejno razdere. Udeležuje se shodov, teoloških tečajev, zborov, predavanj in petja hvalnic. Po lastni presoji (?) in zmožnostih daje del svojih dohodkov za "potrebe skupnosti", najprej za versko literaturo. Po opravljenem tečaju spremlja svoje pričevalne sovernike na misijonarskih obhodih najprej kot nekakšen pripravnik, potem pa po potrebi glede na svojo uspešnost in kvalificiranost. Ob soočenju z nerazumevanjem in nesprejemanjem postane prepričan, da je žrtev, in v tem uživa, kajti mučeništvo je bližnjica k blaženim. Nasprotuje civilni akciji za izboljšanje naravnih, družbenih in socialnih razmer, ker so zanj krizna stanja namig o bližnjem božjem obračunu, delovanje zoper nje pa delovanje proti božjemu načrtu. Zgodovino Izraelcev pozna bolje kot zgodovino lastnega naroda. Solidarnost z veroizpovednimi somišljeniki postane osrediščenost njegove etične vloge. Povrhu vsega pa zanika, da so Jehovove priče ameriška verska sekta in da ne glede na sklicevanje na življenje predvatikanskih kristjanov predstavljajo plodno podlago nekakšnega krščanskega njuejdža.

In ker enakovreden dvogovor med vernikom in ateistom ni in nikoli ne bo mogoč, ostaja trgovina z Resnico najbolj donosno podjetje, s katerim lahko obogati vsak količkaj spreten manipulator. Kajti ljudje si želijo upanja in iščejo zdravilo za strah in institucionaliziranje iracionalnega ponuja najlažje in najmanj obvezujoče odgovore. Cilj vendar posvečuje sredstva in za samooklicane posredovalce božjega, največje in najbolj zagrizene nasprotnike svobodomiselnosti in dvoma, ni nobena žrtev prepričanih dovolj velika in zadostna.

Ponižni so namreč nezahtevni in ne sprašujejo. Sploh če pred njimi žari ameriška uspešnostna prepričljivost

Mare Cestnik

[lia]

V neki primerjalni analizi verstev in sekt, narejeni pred leti v Ameriki, so bile Jehove priče "proglašene" za četrto najbolj nevarno sekto. Kaj vse pri njih neštima, pa e razvidno iz spodnjega članka, ki je pred leti izšel mariborskem Večeru (izpustil sem le uvod). Verjetno se bo sicer malokomu ljubilo brati, ampak ...:

Misijonarji ameriškega pogleda

Misijonarji ameriškega pogleda na boga novačijo tudi po naših ulicah in čez pragove naših hiš. V brezspolno ukrojene obleke in črtaste kravate oblečeni ter kratko pristriženi mladeniči, ki so si podobni po videzu in obnašanju, kot bi bili kloni (kot kloni v določenem smislu seveda so!), z biblijo v eni roki in z mobitelom v drugi, ustavljajo mimoidoče in jim pripovedujejo, da so v zmoti, če se ne odločijo za njihovo versko organizacijo, edinega pravega posrednika Resnice. Fantje so ameriški vojaki mormonstva: v nekaj mescih so se naučili osnov občevalnega jezika dežele, v katero so bili poslani, poznavanje psihologije prepričevanja pa so prinesli že s seboj, iz vojaško organiziranih vadbenih centrov. Za njimi stoji nesluten kapital organizacije, ki ima delnice v ladjarstvu, verigah supermarketov, rudnikih, medijskih hišah. Brez prave osnove je dvom, da ni enako ali podobno, v večjem ali manjšem merilu, pri vseh od skoraj tisoč samo v Ameriki registriranih krščanskih ločinah.

Ena izmed njih so tudi kdo drugi kot Jehovove priče. Ljudje jih poznamo, in to večji del po pravici, po njihovi vsiljivosti, fanatizmu, po zavračanju služenja vojaščine in po novačenju v parih. Tudi ta organizacija je plod ameriškega militantnega pogleda na duhovnost, kajti njen ustanovitelj, C. T. Russel, sin bogatih kalvinskih staršev in človek z osnovnošolsko izobrazbo, samovoljni razlagalec biblijskih številk, je bil predvsem praktični statistik, ki je izračunaval letnice drugega Kristusovega prihoda, ob tem pa seveda neutrudno pridigal pravila bogu všečnega obnašanja na osnovi lastnega prepričanja o izbranosti. Ker se nobena od napovedi o koncu sveta ni uresničila, je organizacija opustila matematične akrobacije in se predvsem posvetila strogemu organiziranju, trdemu vodenju in širjenju vpliva.

Možnosti interpretacij, ki se s takšnimi ali drugačnimi nameni in načeli ukvarjajo z nedokazljivim, je seveda nešteto. V teoretičnem smislu ni to nič slabega, kakšna pa je dejanska podoba civilizacij, ki so vsaka po svoje, a s sorodno izdelanim instrumentarijem prisile poimenovale in uzakonile boga, o tem ima zgodovina praktično nepregledno število krvavih dokazov. V trenutku, ko je človek institucionaliziral božje in posledično svoj duhovni sistem obremenil z oznakami ekskluzivnosti, je veroizpovedovanje dejansko postalo največje zlo ali vsaj opravičilo največjega zla na tem od človeka gospodovanem planetu. Ljubezen, ki je bolj ali manj središčna beseda vseh religij, je najbolj perfidna maska na gorah kosti, ki so jih povzročili ali izvedli verski blazneži vseh barv, ras in konfesionalnih praporov.

Že po bežnem srečanju z Jehovovimi pričami je človek prisiljen spoznati, da tudi njihova praksa spreobračanja temelji na nasprotovanju, zavračanju, pristranski kritiki in sataniziranju drugoverskega in brezverskega. Na eni strani so središčna tarča njihovih obsodb, ki imajo kritje v sektinih razlagah svetopisemskih sporočil, cerkvene organizacije, začenši seveda z Vatikanom in njegovim katoliškim monarhom, na drugi strani pa marginalci vseh značajev, vključno s homoseksualci, darvinisti in izpovedanimi ateisti. Od zavračanja do grožnje in duhovne represije je ob takšni opredelitvi samo majhen korak, ki ga krščanski fundamentalisti, kot radi imenujejo člane omenjene ameriške verske sekte, v svoji tako imenovani strežbi naredijo že na samem začetku svojega prepričevanja. Seveda na ravni psihološke rokoborbe, ne z nemoderno grobo silo.

Biblija je ne samo izvir njihovega upanja, navdiha in pravil bivanjskega obnašanja, temveč fetiš, zunajčloveško delo, smisel in prebivališče boga. Vsekakor pa bi bilo napačno sklepanje, če bi rekli, da brezpogojno verjamejo v njej pisani besedi - kajti berejo jo tako, kot jim to določa organizacija, ki pravico do dvoma spretno prevzgaja v brezpogojno verjetje, ki potrebo po dvomu samodejno izniči. In kako to doseže?

Igranje na karto strahu

Prijemov je veliko. Poglavitni je igranje na karto strahu in negotovosti. S prstom kaže na krize modernega sveta, do katerega goji zgolj pesimistično gledanje, ob tem pa ponuja horoskopsko nedoločne prerokbe in svetopisemske obljube, narejene za ponižne in ubogljive. V svojih pripadnikih združuje avreoli izbranstva in žrtvovanja, stara trika vseh ideoloških sistemov, ki potrebujejo enosmerno gledanje ter srečo in izpolnitev v njem. Ponuja skrbništvo, in to s preprostim sistemom pravil in obnašanja, varuje svoje privržence pred neprijetnim razmišljanjem in težo dvomljenja. Vernike odvezuje kakršnekoli civilne, (proti)politične, domoljubne, prosvetljevalne aktivnosti in jim obenem dopušča, da praktičnih plati njihovega življenjskega načina, naj so človeško, okoljevarstveno, družbeno, v smislu tolerantnosti še tako škodljive ali vsaj oportunistične, ne prilagajajo stvarnosti in občim potrebam. Organizacija je počelo in končni smisel: potrebno je samo pripadati in služiti, vse drugo je odgovornost sistema, ki si je prisvojil koncesije božjega in ki razglaša, da ima edine prave osnove upanja.

Jehovove priče rade razglašajo, da se ne umikajo razmerjem in nasprotjem v modernem svetu, da so aktualne in prizadete, toda pri tem gre izključno za iskanje priložnosti, da lahko demonstrirajo svoja ideološka orodja in orožja ter učinkovitost verske odločenosti, ki seveda ne more skriti površinskega, popreproščenega ameriškega smisla za popularizacijo in instantnost. Infantilnost jehovske ubogljivosti je tragična in smešna obenem. Jehovove priče - ker jim tako nalagajo dobesedne in enostranske razlage biblijskih izrekov - ne praznujejo ob praznikih niti ne rojstnih dnevov, godov, obletnic, državnih praznikov, novega leta. Ne jedo krvavic in nasprotujejo transfuziji krvi. Seveda goreče obsojajo zunajzakonsko spolnost, istospolno ljubezen, erotične podobe in literaturo. Shajanje s somišljeniki ima prednost pred druženjem z družinskimi člani, če ti niso pripadniki iste verske organizacije. Niti kot potencialni ljubitelji kulturnozgodovinskih spomenikov ne zahajajo v cerkve in druga svetišča. Ne prenesejo kritičnega pogovora zunaj z biblijo navdahnjenih ideoloških smernic, sploh pa ne z ateisti.

Več kot značilen je njihov zadržan, represiven odnos do spolnosti. Seveda se pri tem bolj ali manj ne ločijo od drugih veroizpovednih organizacij, kajti samoustoličeni posredovalci božjega se dobro zavedajo, kako močna in težko obvladljiva tvar je čutnost. Vedo, kako občutljiv in dovzeten je človek v svojem razmerju do ljubezenske in telesne intimnosti in kje mu je zatorej najlaže vcepiti strah in občutek krivde. Človek, ki goji odgovorno svoboden odnos do spolnosti, je teže obvladljiv in ukalupljiv tudi na vseh drugih področjih, kajti če nasprotuje tovrstnim prepovedim, je že vnaprej, samodejno vzpostavil konfliktno stanje s tistimi, ki prepovedujejo, opozarjajo in grozijo, pa naj gre za katerokoli ideološko moralo. Samo če je zatrta z veroizpovednimi pravili, je za vernike vseh grbov ljubezen božja, če teži po svobodi, neodvisnosti, prvinskosti in čustveno-čutnem zanosu, je zanje hudičeva, zla, nevarna in pogubna. Jehovove priče so med najbolj rigoroznimi tožniki med verskimi agresivneži, kar se zrcali že v njihovem brezspolnem oblačenju, še bolj pa v zavračanju vsake predzakonske intimnosti, telesnega zbliževanja v času devištva. Zanje sta nevarna že poljub in držanje za roke. V zvezi s tem s posebnim zadovoljstvom izgovarjajo imena spolnih bolezni in spolnih "deviacij" - in ob tem nikoli ne pozabijo zamolčati, da je prav dvojna krščanska morala, obogatena s perverznim anglosaškim puritanstvom, privedla do dveh tako očitnih skrajnosti: da se spolnost po eni strani venča z bleščečim obstretom svetohlinske predzakonske vzdržnosti, po drugi pa skrajno trivializira in vlači po blatu. In kje je zdrav, naraven odnos do ljubezni, za kakšno družbo pripravljamo naše otroke, če jih bo težila muka te povsem nepotrebne razpetosti?

Agresivni dušebrižniki

Kot rečeno, Jehovove priče dobro vedo, kako ljudi obremeniti z vprašanji, ki si jih sami premalo postavljajo in nanje preveč neradi odgovarjajo z lastno pametjo. Vedo, da so ljudje raje vodeni, da jih teši kakršnakoli manipulacija, ki navidezno prevzema nase njihove odgovornosti. Zato so ti agresivni dušebrižniki tudi odlično usposobljeni. Sestajajo se trikrat na teden, poslušajo predavanja, opravljajo tečaje, osrediščajo svoje misijonarsko poslanstvo, podredijo delo, družino in prosti čas hoji od vrat do vrat, skupinsko berejo in "proučujejo" Biblijo, so kot skupnost izjemno trdno povezani, lojalni in samonadzirajoči. V svoji vnemi vsekakor daleč presegajo povprečje verskih mlačnežev drugih veroizpovedi, predvsem večinskih in tradicionalnih, tako rekoč neeksotičnih, monopoliziranih - žal pa je to polet padlih, tistih, ki so si zatisnili oči, gluhih za resnične bolečine sveta in človeka.

Jehovove priče novačijo nove privržence v parih, ki se po potrebi (trdovratni dvomljivci, ki postavljajo zahtevna vprašanja) dopolnjujejo z bolj izkušenimi in retorično bolj podkovanimi misijonarji. Preiskujoč pogled skozi odprta vrata, vprašanje, kako je z našimi bralnimi navadami, segljaj v torbo, polno amerikanizirane verske propagande, listanje po straneh s prismuknjenimi sličicami srečno smejočih se prebivalcev raja, objemajočih se s pohlevnimi levi in tigri - redki med nami na poznajo te izkušnje. Te krščanske akviziterje spuščajo ljudje v stanovanja predvsem iz dobronamerne radovednosti, vljudnosti in neodločnosti, toda le največji naivneži pričakujejo, da bo ostalo le pri neobvezujoči debati o sodobnih civilizacijskih problemih, inflaciji vrednot in duhovnosti. Jehovovepriče se trdno oklenejo občutij nezadovoljstva in nezadovoljenosti in agitirajo za svojo slepo srečo poklicanih in izvoljenih. Kot odlični psihologi odkrijejo krizna stanja in nesporazume v družini, med partnerjema, med najbližjimi, in ponudijo rešitev v veri, katere cena je pristop k Jehovove priče v svetu znane predvsem kot razdiralci in uničevalci družin. Ne dajejo stvarnih nasvetov, neodvisne pomoči, neobarvanih namigov, temveč segajo samo v svojo fetišizirano črno knjigo: in ni dovolj, če je človek moralno in etično visoko profiliran in neoporečen - prvo merilo odrešitve je, da proda svojo dušo verski skupnosti, ločini, organizaciji. Z lepo besedo, v primernem trenutku pa tudi z grožnjo.In nova Jehovova priča podredi svoje življenje utrjevanju in širjenju svoje veroizpovedne institucije. Vsako jutro prebere iz knjižice Dnevno branje Svetega pisma datumsko določeni svetopisemski izrek in njegovo kratko razlago, v katerem je največ napadalnega prepričevanja, da imajo obveznosti do verske organizacije prednost pred vsem drugim, tudi pred partnerjem, družino, drugimi družbenimi vlogami. Pred vsako jedjo se Jehovi z molitvijo zahvali za hrano. V prostem času "študira" Biblijo in jehovske publikacije ter z za mladino prirejenimi izdajami seznanja svoje otroke. Če živi v zunajzakonski skupnosti, prisili partnerja, da se z njimi poroči, v nasprotnem primeru pa zvezo samodejno razdere. Udeležuje se shodov, teoloških tečajev, zborov, predavanj in petja hvalnic. Po lastni presoji (?) in zmožnostih daje del svojih dohodkov za "potrebe skupnosti", najprej za versko literaturo. Po opravljenem tečaju spremlja svoje pričevalne sovernike na misijonarskih obhodih najprej kot nekakšen pripravnik, potem pa po potrebi glede na svojo uspešnost in kvalificiranost. Ob soočenju z nerazumevanjem in nesprejemanjem postane prepričan, da je žrtev, in v tem uživa, kajti mučeništvo je bližnjica k blaženim. Nasprotuje civilni akciji za izboljšanje naravnih, družbenih in socialnih razmer, ker so zanj krizna stanja namig o bližnjem božjem obračunu, delovanje zoper nje pa delovanje proti božjemu načrtu. Zgodovino Izraelcev pozna bolje kot zgodovino lastnega naroda. Solidarnost z veroizpovednimi somišljeniki postane osrediščenost njegove etične vloge. Povrhu vsega pa zanika, da so Jehovove priče ameriška verska sekta in da ne glede na sklicevanje na življenje predvatikanskih kristjanov predstavljajo plodno podlago nekakšnega krščanskega njuejdža.
In ker enakovreden dvogovor med vernikom in ateistom ni in nikoli ne bo mogoč, ostaja trgovina z Resnico najbolj donosno podjetje, s katerim lahko obogati vsak količkaj spreten manipulator. Kajti ljudje si želijo upanja in iščejo zdravilo za strah in institucionaliziranje iracionalnega ponuja najlažje in najmanj obvezujoče odgovore. Cilj vendar posvečuje sredstva in za samooklicane posredovalce božjega, največje in najbolj zagrizene nasprotnike svobodomiselnosti in dvoma, ni nobena žrtev prepričanih dovolj velika in zadostna.

Ponižni so namreč nezahtevni in ne sprašujejo. Sploh če pred njimi žari ameriška uspešnostna prepričljivostMare Cestnik

to pa fejst fajno, vsaka podobnost s kako drugo sekto zgolj naključna.....

res so carji , obvladajo , pje vidi ti to, nikol nisem pomislila na tak pristop.....

kr naj pridejo na vrata jim bom še dodatno nasula, pa že zdaj sem imela dost municije....

sam so me označl kot izgubljeno dušo...kar v bistvu sploh ni problem, ker niso edini

bi se reklo , da se taki z vsakim dnem množijo ko pacovi

[butl]

Dobr je napisal tale Mare.


Škoda, k ni tole mal razširu. Kajtinamreč, vsi tisti frontniki, ki mi mahajo pred nosom s črno knjigo /Svetim pismom, Koranom, Bagavatgito, Mormonovo biblijo, Komunističnim manifestom.../ kot resnico vseh resnic, so isti.

[Marsa]

Škoda, k ni tole mal razširu. Kajtinamreč, vsi tisti frontniki, ki mi mahajo pred nosom s črno knjigo /Svetim pismom, Koranom, Bagavatgito, Mormonovo biblijo, Komunističnim manifestom.../ kot resnico vseh resnic, so isti.

~~

mam pa sama sam nekaj za rect. nisem se tok podrobn ukvarjala, niti nimam tok stika z nobenim zelo vnetim vernikom, nobene vere.
Vendar pa, kolikor sm imela stika z jehovci (recimo so mi pozvonil, me ustavl na cesti ipd., kar je blo vsega skup 5 - 8x v lajfu), so bli (moje izkusnje) najbolj ponizni in nevsiljivi in strpni med vsemi ostalimi predstavniki.
Vsi ostali velik bolj posiljujejo.
Tile nic nocjo, nekaj ponujajo. Vsakic recem, hvala, me ne zanima, jaz po svoje furam, me niso niti stavka vec prepriceval. Sam v oci so me pogledal pa rekl, no to je pa lepo, lepo se imejte se dalje in srecno. vedno. Po pravilu. nc se mi ne bo groznega zgodil, nobene presije, nobenga siljenja, vljudno naslavljanje in vljuden nasvidenje, ko me ni zanimalo.
ko bi bli vsi verniki taki!

Moje opazanje zgolj.....

[alef]

Česa je kriva?

Vera ni kriva ničesar.
"Verniki" in verske institucije in pa zloraba vere pa marsičesa, tudi tega kar si omenil.
Ne mešat vere in religije.

Na ona čreva zgoraj v prvem postu pa se mi ne zdi vredno komentirat.
Tem o veri, o bogu in podobnem je že mal preveč tu noter, se mi zdi.
In vsaka slej ko prej zaide v nestrpnost do drugače mislečih.
Ta je z nestrpnostjo že začeta.

[xyz]

~~

mam pa sama sam nekaj za rect. nisem se tok podrobn ukvarjala, niti nimam tok stika z nobenim zelo vnetim vernikom, nobene vere.
Vendar pa, kolikor sm imela stika z jehovci (recimo so mi pozvonil, me ustavl na cesti ipd., kar je blo vsega skup 5 - 8x v lajfu), so bli (moje izkusnje) najbolj ponizni in nevsiljivi in strpni med vsemi ostalimi predstavniki.
Vsi ostali velik bolj posiljujejo.
Tile nic nocjo, nekaj ponujajo. Vsakic recem, hvala, me ne zanima, jaz po svoje furam, me niso niti stavka vec prepriceval. Sam v oci so me pogledal pa rekl, no to je pa lepo, lepo se imejte se dalje in srecno. vedno. Po pravilu. nc se mi ne bo groznega zgodil, nobene presije, nobenga siljenja, vljudno naslavljanje in vljuden nasvidenje, ko me ni zanimalo.
ko bi bli vsi verniki taki!

Moje opazanje zgolj.....

Se strinjanjanjam. V samem pristopu so zelo previdni in vedno pripravljeni oditi, če jih človek npr. prične poditi proč.
(no ja, verjetno obstajajo tudi izjeme, katerih pa nisem srečal).

Po drugi strani pa je filozofija jehovih prič ena najbolj otročjih, naivnih, kratkomalo infantilnih "filozofij",
kar jih je moje uho od vernikov kadarkoli slišalo, ojojoj, enkrat sem bil celo na njih srečanju, zgolj iz "znanstvenih" razlogov
in vam povem, mamma mia, vrtec, jaslice, umobolnica malodane

[nosorog]

Sine od mene za ta člank ne bi dobil niti jurja, ne vem pa kako da ti je ratal navdušit Nosoroga, saj je tudi on med prodajalci čudežnih kamnov in odrešitev, s to razliko, da zaenkrat še ne hodi po domovih.

Malček, mislim, da so bolj ali manj vse religije navdihnjene iz istega vira in govorijo o istih vrednotah. Razlika pa se pojavi v odvisnosti od naravnanosti in netolerantnosti verskih leaderjev, ki običajno ne razumejo, da gre za enega samega boga, ki mu različna verstva dajejo različna imena in s tem v zvezi zagovarjajo enoumje (izjema je verjetno le bahaizem, ki zagovarja združitev vseh religij in vseh ljudi, s tem, da dovoljuje razlike). Problem verskih leaderjev je predvsem ozkost, zaradi katere svete tekste razlagajo dobesedno in jih v resnici ne razumejo. Če se osredotočim le na en primer in ga povežem z jehovci - če bi slednji razumeli univerzalni pomen reka "v začetku je bila beseda", bi jim bilo jasno, kakšno škodo delajo človeštvu z učenjem o koncu sveta, oziroma s čakanjem na konec sveta (pri tem upam, da veš, o čem govorim - namreč fizična manifestacija sledi vloženi energiji na finejših ravneh).

Ker se pa skušaš spet spuščati na osebno raven, bi te pa vprašal, kaj misliš z odrešitvijo, katero naj bi jaz prodajal in koliko veš o delovanju mineralov, da zanje uporabljaš izraz "čudežni kamni" v posmehljivem kontekstu? Samo zate pa, glede na to, da te očitno zelo zanima, kaj kdo počne in od česa živi, še ena informacija - prodaja kamnov predstavlja manj kot 3% mojega letnega prihodka.

lečevljesodinajkopitar.com
-

[xyz]

mene bi npr. zanimalo, če kdo od vas dejansko klikne na katerega od teh Tantrinih neštetih linkov ...

[tantra]

Jehove priče [Družba Watchtower Bible and Tract Society] bile registrirana nevladna organizacija Organizacije Združenih Narodov
http://iz.visitingwo...a...icle&sid=16:
"Bates [The Guardian novinar] je Jehovove priče obtozil hipokrizije, saj so po uradni doktrini Jehovovih prič Združeni narodi del Satanove zemeljske organizacije, v Bibliji pa naj bi bili simbolizirani s škrlatno divjo zverjo (Razodetje 17:3)"

Jehovove priče in spolnost
http://iz.visitingwo...a...icle&sid=38

Danski časopis Ekstra Bladet je objavil serijo člankov z naslovom Satanove priče, v katerih so razkriti primeri spolnih zlorab med Jehovovimi pričami.
http://iz.visitingwo...a...cle&sid=197

Zavračanje transfuzije krvi - dojenčki umirajo, ...
http://iz.visitingwo...a...icle&sid=21
http://iz.visitingwo...a...cle&sid=221

Source: http://iz.visitingwo...a...cle&sid=221

[alef]

mene bi npr. zanimalo, če kdo od vas dejansko klikne na katerega od teh Tantrinih neštetih linkov ...

Jaz že, na tiste ki se nanašajo na tematiko ki me zanima.
Na vse pa ne...