1871 komentarjev na to temo

[Mitja]

Povejte tudi vi, kaj si mislite o homoseksualnosti, o poroki med istospolnimi partnerji, o njihovih otrocih... Ali je med vasimi prijatelji kdo homoseksualen? Ali imate sami tako izkusnjo? ...

[El Nino]

Nimam take izkusnje, niti je nocem imeti. Menim pa, da bi bilo pravicno in pasteno, ce bi se smeli Homoseksualni partnerji porociti. Glede posvojitve otroka, pa se mi zdi da otrok potrebuje mati in oceta. Dva oceta npr. nebi bila primerna za vzgojo. Sicer pa se s tem strinjam natancno toliko kolikor se strinjam s materami samohranilkami. Menim da imajo istospolni partnerji pac iste moznosti vzgoje, morda celo malo boljse kot samski starsi.

Aries-Libra-Scorpio

[Moony]

Imam veliko homoseksualnih prijateljev in se z njimi veckrat lahko pogovarjam veliko boljse kot z drugimi - hetero.
Seveda nimam nic proti - vsak si sam izbira tako svojega partnerja kot svojo spolno usmeritev.
Butasto pa se mi zdi, da bi se hoteli porociti - saj se sami opredeljujejo pravzaprav za "drugacne", zakaj bi se sicer clovek sploh spolno opredeljeval?
Povzpel si se nad druzbene norme, s tem, da se javno razglasis in opredelis za homoseksualca...
Zdaj pa si na vse kriplje prizadevas za "staro, dobro", tradicionalno poroko.
Ne zdi se mi smiselno.
Pridruzujem se tudi mnenju El Nina, da ima otrok pravico do starsev obeh spolov - saj sta v zivljenju in naravi obe sili prepleteni.
Torej - pocni s sabo, kar hoces, bodi, kar si zelis!
A mogoce pa si se s tem, da si se podal na to pot, tudi zrtvoval, in zakaj bi zdaj naenkrat rad bil "normalen" - ravno na TEH podrocjih?

[Big-M]

Jah, tud jst mam velik prijeteljev pedrov, pa se mi zdi to cist normalno. Vseen pa mislim, da to ni cist naravno stanje- zdi se mi bol tko kot kaksni, ki se totalno smiljo sami sebi in ves cas jamrajo kok jim je hudo, kako jih nuben ne mara itd. Homoseksualci so pac taka custva usmerl nekam drugam. In zdej so homoseksualci. Pih. Glih tok k je papez papeski.

Od tuki naprej je brez veze govort o porokah in otrocih

[elizabeta]

Strinjam se z vami, osebno nimam nič proti njim. Otrok absolutno potrebuje Očeta in Mater. Zakaj bi Otrok dobil podobo moškega preko svoje Matere /materina predstava moškega/ ali pa podobo Matere preko Očeta /očetova predstava ženske/. Če nimamo enega od partnerjem, potem v življenju iščemo Očeta ali Mater in ta pot je lahko zelo, zelo dolga. Saj Oče / Mati ni le bitje, ki ga hočemo imeti, marveč tudi bitje kakršno hočemo postati, biti in veljati.

[božo]

Ne vem kje smo si vzeli pravico, da sodimo o drugačnosti, o tem kako je kdo usmerjen, ali je to naravno in sprejemljivo ali ni, ni problem v njih ampak v nas ali jih sprejemamo takšne kot so ali ne.Če bi se več ukvarjali s sabo kto z drugimi bi bila pot do sožitja lažja.

Otroci naše največje bogastvo, ja na papirju in politiki, razvijamo teorije o tem ali je nekdo primeren kot starš, homoseksualec ali hetero , v isti sapi pozabljamo da tisti trenutek veliko otrok strada, prezeba, preživlja vojne strahote, fizično in spolno nasilje mi razpravljamo o tem ali je nekdo ki je pripravljen otroku nuditi toplino ,dom ,ljubezen pravilno spolno usmerjen ali ne ČESA SE BOJIMO?

božo

[Marsa]

Zelo me veseli, da prispevajo svoje mnenje tule tako strpni in demokraticno misleci.
Res je in se popolnoma strinjam, da je vsak lahko, kakrsen hoce in pocne, kar hoce - ce seveda s tem nikogar ne ogroza ali mu ne skoduje.
Vendar -ko je omenil Bozo- tu ni namen soditi - prav temu je namenjen Forum - da lahko vsak izrazi svoje mnenje o necem.

In tako ima pravzaprav ta, ki ga to moti, enako pravico do tega, da ga to moti, kot oni, da pocne to, kar pac pocne.

Glede na to, da ni objavljenega nic zaljivega, nesramnega ali nestrpnega, mislim, da ni nic narobe, ce vsak pove RESNICNO to, kar misli in sam pri sebi cuti.

Osebno se strinjam tako z Bozom in Mili, kot tudi z zgornjimi trditvami.

Kdo sem, da bom sodil?
Vendar - saj ne sodim - imam samo svoje mnenje - in tako je tudi prav, dokler sprejemam, dojemam in ravnam modro.

Tako se vedno verjamem v jin in jang, se vedno ne verjamem v poroko, verjamem pa v ljubezen, partnerstvo, prijateljstvo in zaupanje.

Ne rabim si prizadevat in borit, da bom lahko zivela in razmisljala duhovno - to preprosto pocnem.

Prav tako pa je tudi na drugih podrocjih.

...

[zoblaki]

Ljubezen je nekaj najlepšega, kakeršnakoli že je. In glavno je, da je človek srečen, pa naj bo homo ali hetero. Vsi imamo 'napake', zaradi kateri nas drugi obsojajo, nam se pa ne zdijo nič napačnega in nekdo drug nas ima morda ravno zaradi te napake rad. Treba je slediti sebi in svojemu srcu, ljudje pa se bodo prej ali slej s tem morali sprijazniti.

[tash]

neverjetno ampak jaz uživam, ko vidim da smo si ljudje različni...pomislite kako bi bilo dolgočasno, če bi bili vsi enaki- kaj bi potem odkrivali, čemu bi se čudili, nad čim bi se navduševali in kaj bi zlobni jeziki opravljali???
spoštujem drugačne...

tash

[daisy]

V skupini, kjer sem sodelovala, sam imela priliko spoznati tri mlade homoseksualne osebe- pravzaprav ena oseba še ni vedela kaj pravzaprav je- je še iskala sama sebe v dvomih. Druga oseba že živi z istospolnim partnerjem, tretja pa se zaveda da je homoseksualna, a ima s tem probleme- počuti se kot kriminalec.
Osebno nimam popolnoma nič proti homoseksualnosti, imam pa veliko proti ljudem, ki so proti, ker ne pustijo ljudem živeti takšnim kot so. Zdi se mi, da ne razumejo teh oseb.
Prvo kot prvo, noben homoseksualec si ni sam izbral take "usmeritve". Taki se rodijo in si ne morejo pomagati! Ko sem govorila z enim od njih, kako je spoznal da so mu všeč fantje, mi je odvrnil: kako si pa
ti ugotovila, da so ti všeč fantje? Enostavno to opaziš, ko te začne zanimati spolnost..
Kriza je baje huda, ko nekdo to zazna sam pri sebi in se zave, da je drugačen. Sprašuje se - od tega- zakaj pa ravno jaz?- do tega, če je mogoče kaj spremeniti in še posebno- kako to povedati doma, prijateljem? Ali sploh povedati? Bistvo je baje, da vsaj enemu lahko zaupaš, temu rečejo "coming out" in to baje kar olajša dušo. Ponavadi so to mame, ki prve izvedo, očetom se pa sploh ne upajo kaj dosti povedat (tako je bilo pri mojih znancih, verjetno ni povsod enako, zdi pa se mi, da pretežno to kar drži). Zgodi se, da lastni starši mladiča vržejo čez prag in ga nočejo več poznati (tega si sploh ne znam predstavljati..) Leta, ko se nekdo išče in ni siguren "kaj sploh je" so baje kar huda, polna dvomov, zanikanja samega sebe itd. Moj znanec se je, ko si je končno priznal dejstvo, da je homoseksualen, popolnoma spremenil- postal je bolj odprt, sproščen. Vendar naše okolje ni prijazno s temi ljudmi! Ko je bila zgaga okoli Eme, mi je rekel: si predstavljaš, kako se jaz počutim? Kot kriminalec, pa nisem kriv, da sem to kar sem!
V skupini, kjer se poznam s temi mladinci, jih skušajo (tista dva še "nesigurna")na sicer nevsiljiv način, prepričati, da se z meditacijo, intuicijo in kaj vem čim še, "najdeta v pravo smer", kar se mi zdi totalno zgrešeno. Če nekdo tako čuti, menim, da bo srečen le, če bo živel tako kot čuti.
Jaz s takimi ljudmi na nek način sočustvujem, ker (sicer ne vsi, veliko njih pa le) trpijo. Živeti v družbi, kjer ne moreš poljubiti tistega, ki ga imaš rad, ne moreš iti plesat, se vseskozi na nek način skrivaš, je hudo. Težko najdeš partnerja v takem skrivanju in težko si srečen.

[pokowc]

jah, tut to mora bit. zato pa poznamo kombinacije.jeh škoda, da nismo mi´ kr dvospolniki ..

pokowc

[Mimi]

Ali je že kateri "javno opredeljeni" gej kakorkoli spolno zatežil kateri od vas? Ženski? Samo zanima me...

mimi


"Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice". R. Tagore

[Marsa]

Hoteti biti samo svoja spolna usmeritev se mi zdi zelo ubogo.
Tako poznam "gejevske aktiviste" !!! ))))
In poznam prave geje - ki tega ne obešajo na veliki zvon - niti ne skrivajo. Ampak so seveda veliko preponosni, da bi si pod svobodo predstavljali zgolj, da se lahko na vsakem koraku in na vsakem mestu "onegavijo".
Nisem gej in ne mečejo me iz gostiln, ker se še kar lepo obnašam (razen glasnega smeha etc).
So me pa že lastnoročno in z vsemi sredstvi (prisila, varnostniki) metali iz gej klubov (ROZA) gejevski aktivisti - ker smo bili trije (jaz odveč - Ž).

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[Anatha]

Jaz sem biseksualka. Da me spolno privlacijo tudi zenske, sem odkrila pri dvanajstih letih. Odrascala sem v liberalnem okolju, poznam ogromno gejev in tudi biseksualcev in se mi zdi to normalno. Svoje usmeritve ne skrivam in se je ne sramujem. Sebe imam za drugacno, pa se to ne dosti. Pomembno se mi zdi nekako tako kot to, da nekdo raje nosi crne cevlje, nekdo rjave, nekdo pa ima rad oboje. Mislim, da mora vsak najti sebe in da lahko sele potem najde notranji mir in zadovoljstvo.

Zelela bi, da ima moj otrok oceta ali pa da lahko kako drugace spozna moski princip. Mislim, da je v mnogih (ne nujno vseh) homoseksualnih zvezah tako, da je eden od partnerjev bolj yin, drugi bolj yang. In tako je lahko otrok izpostavljen obema principoma.

Sama nisem velik pristas poroke, zdi se mi nepotrebna, ce se imata partnerja resnicno rada in si zaupata.

Marsa, se strinjam, prevelika identifikacija s spolno usmeritvijo kaze na globoko nesigurnost.

Anatha

[Marsa]

Saj, Anatha - to sem hotela nekako izpostaviti že zgoraj nekje...
Jaz verjamem v ljubezen - če je čista, je prava - tudi spolna...
Itak se bi dalo razpravljati o različnosti kultur in odnosa do homoseksualnosti oz. o njenem pojavu skozi zgodovino...
Tudi človek se skozi zgodovino spreminja. Zdaj so se meje med spoloma še bolj zabrisale, tudi v fizičnem smislu - nagibamo se k nekakšni androginosti...
Poleg tega gre za spone, ki smo jih v sex revoluciji pretrgali, vendar vzorce še zdaj srdito teptamo, ker še nismo počistili z njimi.

In ali niso pravzaprav homoseksualci nekakšni marginalci, ki pa so se hoteli sami označiti za to, ker jim je bila to nekakšna alternativa..
nekje sem brala zanimivo razmišljanje o AIDS-u kot napadalcu imunskega sistema predvsem zaradi naše samopodobe, ki nas je z nekakšno nasladno slabo vestjo odrinila na rob družbe.

Neumno se mi zdi, opredeljevati se na tak način. Sem raje človek.
Alergična sem še celo na "astrologinjo". Sem Marsa. Kaj počnem v življenju, lahko vsak vidi. Kaj počnem s svojim telesom, je moja stvar, na zunaj pa se opazi, da sem v stiku z njim in v dokajšnji harmoniji. Torej - ali sem "vegetarijanka", "naravovarstvenica", "živaloljubka", "gay", "callgirl", "misijonar", "v stiku z bogom in višjimi silami", .... ... in kar je še opredelitev in pripadnosti.... - je povsem nepomembno.

Kdo in kaj mi je všeč in kakšne so moje želje, tudi - če so povezane samo z mano in se nikogar ne tičejo, ali pa tisti, katerega se tičejo, čuti vzajemno.

Ob tem, da si se sam javno razglasil za gaya, da si si sam pritisnil štampiljko, pa se mi zdi pravzaprav absurdno, da bi se sploh HOTEL poročiti... če ti torej ta obstoječa "ureditev", sistem, nič ne pomeni oz. se v svojem življenjskem stilu pravzaprav požvižgaš nanjo, zakaj vendar bi se hotel poročiti in imeti otroke???
Tega ne razumem in se mi zdi nekako absurdno..
Vem - vsak je človek in rad bi bil tudi starš...
Vendar je že sam določil, kaj je jin in jang - zakaj si zdaj prizadeva vklopiti v običajni jin/jang sistem....



Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[daisy]

Mislim,da homoseksualci tudi zato želijo poroko in se izpostaviti v javnosti, ker bi jih družba tako v bistvu priznala, izenačila z drugimi. Dvomim, da jim obstoječa ureditev nič ne pomeni, ker jih v bistvu zapostavlja, na nek način prezira, jih ima za "drugačne" in če bi imeli iste pravice in možnosti kot vsi, bi bili s tem izenačeni, priznani kot normalni ljudje, kar tudi so. Oz. toliko so normalni kot vsak od nas... Vsak ima svoje finte, eden fizično, eden psihično, eden spet drugače.. Lahko nekoga določi družba kot "seksualno normalnega", pa je lahko psihično veliko bolj "nenormalen" in celo nevaren za družbo, ima pa popolnoma enake pravice..
Mislim, da le želijo, da jih sprejmemo take kot so. Zakaj bi se morali skrivati, potuhniti, diskretno izginiti v svoj svet? Zakaj ne bi mogli, če imajo nekoga radi, to tudi pokazati- objeti na cesti, na plesišču..?
Odkar sem spoznala nekaj prijetnih mladih oseb, ki so homoseksualci, jih razumem in sem odločno proti diskriminaciji. Te osebe se sicer ne izpostavljajo, niso "aktivisti", morda pa ravno zaradi tega, ker se morajo v javnosti skrivati, na nek način toliko bolj trpijo.
"Grem po cesti z nekom, ki ga imam rad, pa ga ne morem niti držat za roko...!?" Kdo smo mi, da sodimo !?

daisy

[Marsa]

Popolnoma prav imaš, Daisy - točno to je želja po poroki - želja po biti priznan - kajti s tem bi res bilo vsem vse enako.
Jaz nisem proti poroki med homoseksualci, da me ne bi narobe razumeli (vsak naj počne, kar želi), vendar se mi zdi nesmiselno toliko teže dajati temu (če bi bil refenerdum, ki bi spraševal o tem, bi ga zagotovo podpisala vprid homoseksualcem in porokam - če si to tako želijo, zakaj bi jim ravno jaz to onemogočala). Vendar meni je pač to nesmiselno... Konec koncev pa tudi sama nisem poročena, tako da je jasno, kakšno je moje mnenje o poroki, ne glede na to, ali si homo ali hetero.
Po eni strani imaš prav, Daisy - po drugi pa ni nujno (ko praviš, kako je žalostno, ko se ne morejo prijeti za roke). ... Jaz jih veliko vidim... in me to niti malo ne moti. Zakaj bi me le?
Poznam ogromno gejev, ki je javno znano zanje, da so geji, prav tako se semintja tudi poljubčkajo in primejo za roke - vendar nič BOLJ kot kdorkoli drug.
Z geji je zelo prijetno debatirati, marsikdaj lahko debatiraš veliko poglobljenejše kot s hetero... večkrat sem se družila z geji in imela med njimi tudi zelo dobre prijatelje, nikoli nismo imeli problemov s tem - ne oni, ne jaz - vsekakor pa se mi niso predstavili kot geji in nikogar med njimi nisem v javnosti videla pretirano izkazovat nežnosti, pa so bili ravno oni med tistimi, ki s svojo spolno usmerjenostjo niso imeli niti najmanjših težav, seveda pa bi se ob omembi poroke samo nasmejali...

Tudi nekdo drug, npr. invalid, slep človek, lahko pa povsem "normalen" in zdrav človek, bo vse življenje prikrajšan, pa se za to ni sam odločil in prav tako "sam nič ne more za to", kar je - morda prav tako ne bo mogel poljubiti dekleta, morda ga niti ne bo videl (in seveda kaj šele fanta).. Prav tako dekle z zelo strogimi starši ne bo mogla poljubiti fanta javno pred poroko, morala se bo skrivati, da ne bodo začeli opravljati, da je k... Torej - govorimo o predsodkih... vendar - ali niso (tudi) geji tu zato, da se predsodki zrušijo, izničijo, odpravijo? Prav tako se bo moral skrivati štiridesetletnik, pa vendar bo iskreno zaljubljen, pa čeprav v 20-letnico, vendar tudi njegova ljubezen ne bo "prava"... Torej - katera ljubezen in kakšna je tista "prava", da bo javnosti in vsemu zadoščeno? Kdo ve povedati o tem in kdo je tisti "vrhovni", ki o tem odloča in daje odveze in blagoslovi...
Mnoge ljubezni so skozi zgodovino bile "neprimerne" iz tega ali onega razloga...
Skratka - zakaj zdaj nekakšno usmiljenje? Zakaj obravnavanje kot žrtve?
Mislim, da kljub temu, da je javnost v Sloveniji temu še kar nenaklonjena (nikakor pa se mi npr. ne zdi homofobična - saj je od osemdesetih tu aktivno delujoča gejevska scena), živimo v moderni družbi in se mi zdi, da je pretirano stališče, da je javnost homofobična....
Saj imajo konec koncev Sestre ful oboževalcev (nisem pa še zasledila, da bi jim zelo težili) - sicer se ne opredeljujejo za geje (zdi se mi, da se celo še niso odločile/i, ali se bodo odločili ali odločile..).

Tudi v hetero odnosu pa mi ni všeč, da je predpozicija partnerstva, kaj bo kdo dobil oz. koliko ima (naenkrat) nekdo pravic z našim imetjem (torej z nami). Kdo bo po kom zavarovan... Kakšne pravice nam torej nudi poroka - tako v zunanjem svetu (sprejetje našega odnosa vsled poroke) - kot tudi do našega partnerja - ne nazadnje, materialno...

Večkrat opazim geje v trgovini, ko kupujejo v parih, se hihitajo etc... Zdijo se mi simpatični, a prav tako pa tudi ostalim (gospodom, babicam...) - ne vidim zgražanja, odklonilnega odnosa itd...
Mislim, da se tukaj malo pretirava in da je vsak zmožen v človeku videti človeka in ne spol.

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[PATRICIA]

Ljudje smo si pač različni;
moti me mogoče to da je v teh časih kar nekako IN da si drugačen kakorkoli že čE si klasik ne samo po spolni usmerjenosti si čisto OUT in dolgočasen ;;;

Osebno bi težko podala kak primer, ker pač nisem nikoli imela stikov z
homoseksualno osebo - pa ne da bi me to motilo; pač so, vedno so bili in to pač ni nekaj novega v zgodovini človeštva - nekje je bil to tabu, drugje znak nadnaravnih dojemanj in sposobnosti..;

Kar se pa tiče vzgoje otrok sem za in proti:
Bolje že kot da otroka vzgajajo nasilni in ... - hetero starši;

Slabše pa v toliko ker rabiš za zdravo rast - dvoje vrste energij;
in zanima me kako se to odraža na otroku, pa kako to on dojema ko reče v šoli.. da ima dve mamici ali dva očeta ( in kako sprejema reakcije okolja ga utrdijo ali dotolčejo..?)če se spomnim sebe v fazi odraščanja in mojo občutljivost takratno!!?( kaj čem rak pač - očitno)
ampak ta naša človeška sebičnost se najbrž s tem niti ne ukvarja... otroci pa kasirajo;


sem za strpnost ampak enakovredno - do vseh....
brez izpostavljana menim da je še veliko drugih skupin ljudi bolj zaslužnih za priznanja družbe in našo pomoč....

si kar si brez nalepk si človek si oseba - duša ne pa doktor, gay,..


V nekem momentu si izkušnje sami izberemo in ...

patricia

[daisy]

Res je.
Glede vzgoje otrok pa imam tudi jaz pomisleke.
Otrok mora spoznati obe energiji, potem pa naj zaživi tako kot čuti.
Vzgoja res zelo vpliva na nas. Če samo pomislim, kako ateistično sem bila vzgojena, da dolgo nisem hotela niti pomisliti na "drugi svet", v katerega sedaj verjamem in kako mi je zato lažje in lepše na tem svetu!

daisy

[Marsa]

Ja - strinjam se. To je vprašanje oz. negotovost, skepsa, ki se sama ponuja...
Namreč - vzgoja otrok.
Prav zato sem namenoma napisala, da bi takoj podpisala referendum vprid poroki med istospolnimi partnerji.
Za vzgojo otrok bi morala pa tako pri sebi še zelo razmišljati v globino, tako poznati morda malo več okoliščin, kakšne "primere" ipd..
Čeprav je res, kar pravi Patricia - saj skoraj ni idealne družine... Bolje v ljubeči družini med istospolnima partnerjema kot v hetero družini, kjer ga zlorabljajo (npr)...
Vendar vseeno globoko v sebi mislim in čutim, da mora otrok imeti oba starša - obeh spolov.. (vsaj v začetku, osnovi, da spozna ta aspekta, kot pravi Daisy, kasneje pa se bo sam odločal, kaj in kako bo hotel sam).
Kajti taki smo, tako smo ustrojeni, tako nastane življenje.

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[strelka]

Tudi moje razmišljanje je podobno. Homoseksualci me ne motijo, kar pa se tiče otrok, zagovarjam stališče, da otrok mora imeti oba starša. Delam z majhnimi otroki in dobro vem, da sta za zdrav otrokov razvoj potrebna oba.
Lahko so prisotne velike težave v neurejenih družinah, a kljub temu otrok oba starša pozna, ve kdo sta. Tudi če je en umrl, ali sta ločena, otroci to dobro vedo. Prav tako potrebujejo identifikacijo z obema spoloma. Tako sem tudi proti temu, da bi lezbični par imel otroka s pomočjo semenske banke (ali kako se že temu reče), kajti še prehitro pride čas za vprašanje kdo je moj očka...

[pokowc]

...je rekla žena nekega moža, ki je bil mahnjen´´na svoj spol´.
Raje imam moža za pedra˝˝kot pa da bi teku za´drugo žensko .vsaj mirno bi spala in si ne delala skrbi glede zvestobe .



pokowc

[Marsa]

Malo sem razmišljala...
Kaj ljudi po mojem moti...
Ker se pač geji opredeljujejo tako, se nehote ponudi slika spolnega življenja onega.. Hočem reči, svojega šefa, sodelavca, prodajalke, profesorja, zdravnika... ... ... si najverjetneje ne predstavljamo kot spolno bitje, mislim, v spolni vlogi. Pač - gledamo ga kot človeka.
Če pa si nekdo skuša "priboriti" te pravice, s tem nekako v tem smislu "opozori nase" in nenadoma se ga gleda kot spolno (dejavno) bitje, kakor drugih v bistvu ne gledamo in ne ocenjujemo in ne obravnavamo.

S tem pa hočem spet reči: ali je kaj važno, da je Mario gej (če je)?
V bistvu vsa Slovenija ve, da je, ali tako vsaj domneva, pa si nihče ne dela problemov s tem... In oboževalcev ima prav toliko kot Jonas; mislim, glede na osebnost obeh - glede na to, da je Jonas bolj karizmatičen, je pač jasno, da jih ima več... Torej - Mario najbrž nima manj oboževalcev zato, ker se domneva, da je gej, pač pa zato, ker je preprosto manj karizmatičen.. Toda če bi hotel biti občutljiv, če bi se javno zavzemal, če bi bil "aktivist", bi seveda to pomenilo, da ima manj naklonjenih zato, ker...


Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[daisy]

quote:

---

Malo sem razmišljala...
Kaj ljudi po mojem moti...
Ker se pač geji opredeljujejo tako, se nehote ponudi slika spolnega življenja onega.. Hočem reči, svojega šefa, sodelavca, prodajalke, profesorja, zdravnika... ... ... si najverjetneje ne predstavljamo kot spolno bitje, mislim, v spolni vlogi. Pač - gledamo ga kot človeka.
Če pa si nekdo skuša "priboriti" te pravice, s tem nekako v tem smislu "opozori nase" in nenadoma se ga gleda kot spolno (dejavno) bitje, kakor drugih v bistvu ne gledamo in ne ocenjujemo in ne obravnavamo.

---

To je blazno, blazno res! To je mogoče celo ena osnovnih stvari, ob katero se ljudje spotaknejo!
Čim nekdo reče da je gay ali je kot tak "na sumu", stopi v ospredje misel na njegov spolni akt in ljudje se zgražajo (čeprav marsikdo uporablja enako tehniko akta v svojem t.im."normalnem" razmerju, pa je vse o.k.). Bistveno manj je zgražanja pri lezbijkah...

daisy

[Marsa]

Ja - najverjetneje je to res bistvo predsodka.....

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso