424 komentarjev na to temo

[Trudi]

lahk pa si poln sam sebe si domišljaš da si učitelj..v bistvu pa nisi nič

A to je letelo name ???
Jaz si ne domišljam ničesar, sploh pa ne da sem učitelj komurkoli

Nč sem mogoče zate, za koga pa sem mogoče tud kaj več kot to

[ZVEZANI]

kam je pa stane zginu?
žvižgat junijcem-julijcem?

[Matjaž Bogdan]

Kako mimo je vsiljevanje resnice nekomu drugemu, se zelo dobro vidi iz tegale hipotetičnega primera, ki sem ga sicer na ta forum že enkrat napisal:
Startna situacija: na tleh v gozdu leži knjiga.
- Do nje pride žival in si jo ogleda. Zanjo je to le barvit predmet. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.
- Nato nanjo naleti prazgodovinski lovec. Pobere jo, jo odpre in v njej opazi neke "simbole", ki pa jih ne razume. Zanj je torej knjiga predmet, ki vsebuje neznane simbole. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.
- Do knjige pride mačona. Pobere jo, jo prebere in dojame vsebino. Zanjo je predmetna knjiga fantastičen avantgardno realističen roman. In iz svoje stopnje dojemanja ima prav.

Iste stvari torej dojemamo glede na osebnostni razvoj, zato je nesmiselno nekomu nekaj vsiljevati, saj je povsem mogoče, da je njegovo stališče povsem pravilno.
Sicer pa, dokler razpravljamo o resnici kot nekemu pojmu, ki ga nihče zadovoljivo ne opredeli, je vse skupaj le golo klobasanje. Precej bolj globoko bi prišli v to "resnico", če bi se lotili razprave o tem, zakaj se nekateri med seboj razumemo, nekateri ne, zakaj so nekateri srečni, drugi ne ...

lalala

Ja, to o "resnicah " povsem drži, vsaj jaz se strinjam. In med drugim pogrešam ravno tisto, kar si napisal- o tem klobasanju. Dostikrat sem že napisal vprašanje za obrazložitev- "edine" resnice marsikomu povsem prepričanemu, pa do zdaj nisem dobil ne odgovora, ne obrazložitve, pač ničesar- ponavadi je prišlo- kva ti bom razlagal, če pa ne štekaš. -sicer z drugačnimi besedami , vendar s tem pomenom. Navadno se naši "učitelji "elegantno izpeljejo s teme, ali pa prešaltajo drugam, samo da ni treba povedati, čemu je njegova "resnica " edino pravilna.
In potem ostane, kot je nosorog rekel- navadno klobasanje. Od navrženih kosti nima nihče nič.
Zakaj se pa ne štekamo- vsaj tle gor- je eden od razlogov tudi ta- samozvani status učitelja, pogled na druge, s tem povezan odnos in posledično tudi reakcija. Dokler takšni ne bodo razložili svojih naukov , bo tako .



Kdor mi izsiljuje spoštovanje, ga vsaj od mene ne bo, kvečjem kaj drugega .

[highlander]

Znova in znova nas zanese, da hocemo Resnico razloziti. Zato potem nastanejo razni smorni.
Resnica nima z razumom nicesar opraviti, kako jo bomo potem razlozili. Je na drugi strani.
Tako debata tece vedno le o nacinih, ki morda koga pripeljejo do Resnice in to je vse.
Najbolje je reci preprosto "ne vem". Vendar pa se nas ego ne more kar tako sprijazniti s tem stavkom.
Eni znajo veliko napisati, ampak zal vse to ne steje.
Steje edino doziveto in ne nauceno.
Kar pa je doziveto, ni zapisljivo.
Da lahko zapisejo kaj o Resnici, si domisljajo pesniki, dokler ne transcendirajo in utihnejo v sreci.
Resnicna Sreca pa utisa se tako pametnega cloveka. Kricijo in tarnajo navadno nesrecni in nepoteseni.
Srecen clovek nima nobenih potreb, sploh pa ne po pisanju.

[Pika Pikica]

Če hočeš biti učitelj, moraš naajprej skozi fazo učenca, ne?

[highlander]

sedi ena. Ha ha.

Ne vem, draga Pika. Prevec smo prepojeni s fazami, stopnjami, ocenami.
Ko opazujem vcasih kako situacijo nasih solarjev, vidim da so v bistvu ucenci tisti ki ucijo.
Ucitelji niso sposobni tega sprejeti in se kaj novega nauciti.
Zivljenje je tisto, ki nas uci in nam tudi vedno pokaze kaj smo se naucili.
Tako smo razlicni, pa nam vedno ponudi glih prave situacije.
Mislim, da je cas mrkih uciteljev ze mimo, in je veselje tisto, ki nas privabi k ucenju novih stvari.

[cashy]

Če hočeš biti učitelj, moraš naajprej skozi fazo učenca, ne?

se mi zdi, da si vedno v fazi učenca in da nikoli ne prideš skoznjo...učitelj si le nekomu, ki hodi po tvojih stopinjah za teboj

[dejan]

Eni znajo veliko napisati, ampak zal vse to ne steje.
Steje edino doziveto in ne nauceno.
Kar pa je doziveto, ni zapisljivo.
Srecen clovek nima nobenih potreb, sploh pa ne po pisanju.

Če hočeš biti učitelj, moraš naajprej skozi fazo učenca, ne?

Sreča je zgolj stanje uma, kajneda...

In kdor HOČE biti učitelj, ta zagotovo to ne bo postal. Verjetno bo postal kaj drugega, ampak UČITELJ ne. S takim odnosom ne.

AOV

[Pika Pikica]

No, highlander, nisem govorila o učiteljih v šoli. Se strinjam s cashyjem, da nas življenje največ nauči, ergo, Življenje je naš največji/najboljši učitelj.
A kr cvek sm fasala? A mi ne date možnosti, da ima vsak svoj prov? Lepo plosim?

Ja, kar je zame pravilno, ni nujno za vsakogar, a ne?

V bistvu smo vsi učenci in učitelji hkrati - sej ni nujno, da naziv učitelj pomeni, da učiš nekaj dobrega, a ne? Lahko maš očeta alkoholika in se od njega naučiš, da tega ne počneš....

Sam naglas razmišljam.

[highlander]

No, highlander, nisem govorila o učiteljih v šoli. Se strinjam s cashyjem, da nas življenje največ nauči, ergo, Življenje je naš največji/najboljši učitelj.
A kr cvek sm fasala? A mi ne date možnosti, da ima vsak svoj prov? Lepo plosim?

Ja, kar je zame pravilno, ni nujno za vsakogar, a ne?

V bistvu smo vsi učenci in učitelji hkrati - sej ni nujno, da naziv učitelj pomeni, da učiš nekaj dobrega, a ne? Lahko maš očeta alkoholika in se od njega naučiš, da tega ne počneš....

Sam naglas razmišljam.

Ha, ha Ej smesno mi je vse skup. A vidis, kako smo neumni. Ce nam eden da neko oceno, nam to nekaj pomeni in smo veseli al pa se sekiramo.
Kako mimo in nauceni so nasi odzivi.

Za Dejana pa tale odgovor.
Itak, da je vse, ampak cisto vse napisano na tem forumu stanje uma nas forumovcev.

[Pika Pikica]

Eh, a si to res dojel, kot kako sekiranje? Men je čist vseeno. Sto ljudi, sto čudi. Itak bo vedno milijon različnih mnenj in enega od teh si lahko zbereš. Prav tako bo milijon možnih učiteljev, ki bojo imeli vsak svoj prav. Ti si izbereš svojega, ne?

Pis.

[Cookie]

[color=#009900]jaz pa mislim da smo vsi nekomu učitelji in da se vedno od nekoga učimo. nihče ni več vreden od mene in jaz nisem od nikogar več vredna....

Se strinjam

.... Na forumih naj bi se predvsem pisalo o pogledih na neko tematiko, predvsem iz lastnih izkušenj in doživetij.
Koliko bo pa te naše pisanje nekdo zase ponucal ali ne, je pa predvsem od njegovih vzorcev in naloge odvisno.

Se strinjam

Kdor mi izsiljuje spoštovanje, ga vsaj od mene ne bo, kvečjem kaj drugega .

Mhm, močno strinjam pa ne sam tuki, na forumu, ampak tut v RL

[highlander]

Eh, a si to res dojel, kot kako sekiranje? Men je čist vseeno. Sto ljudi, sto čudi. Itak bo vedno milijon različnih mnenj in enega od teh si lahko zbereš. Prav tako bo milijon možnih učiteljev, ki bojo imeli vsak svoj prav. Ti si izbereš svojega, ne?

Pis.

Pis
Kis
mis
Bis
na fris

[Pika Pikica]

Pis
Kis
mis
Bis
na fris

A to se zdej pecava?
Veš, mogoče pa lahko v zvezi s tem še drug drugega marsikej naučiva.

[highlander]

A to se zdej pecava?
Veš, mogoče pa lahko v zvezi s tem še drug drugega marsikej naučiva.

To je to.
V bistvu v "duhovnosti" pecamo Boga. Sam on se ne odziva na vse finte.

[Pika Pikica]

To je to.
V bistvu v "duhovnosti" pecamo Boga. Sam on se ne odziva na vse finte.

A ti si bog? Madona.
Itak sm pa mnenja, da smo mi vsi ''bog'', tak da.

[highlander]

A ti si bog? Madona.
Itak sm pa mnenja, da smo mi vsi ''bog'', tak da.

No mislm. Bi reku, da ni nicesar kar ni bog. Pol sem menda tud jest en koscek te potice. Pa ti tud, ane.
Sem pa ugotovil, da se najine misli ful strizejo. Jest zagrabim kravo za rep, nekje spredaj pa zamuka.

[janko]

dušan doblanovič jimmy pri nas vodi delavnice avatarja. pa u knjigarnah majo tud knjigo in delovni zvezek. že nekej let k sem na tem delou, sam mislm da se imenjujeta prebujenje. pa tud mednarodna organizacija avatar obstaja. majo tud redna glasila, k jih dobiš po pošti, k si enkrat dau skos tečaj avatarja. zanimiva reč
pizda po pomot u napačni forum upisou

To temo je popravil/a janko: 20. september 2006, 09:08

[mako106]

ravnokar sem prebral vse poste v tej temi....in ugotovil da se z vsem napisanim strinjam....to je moja resnica....ker je to vaša resnica jebeš učitle pa učence....preveč smo si podobni

še kr prebiram poste....in še kr se z vsem napisanim strinjam....shit...da ni z mano kaj narobe

[tomazslo]

Znova in znova nas zanese, da hocemo Resnico razloziti. Zato potem nastanejo razni smorni.

Problem je drugje. Če mi nekaj obvladamo to za nas sploh ni pomemno in tudi pisali ne bomo niti debatirali, ker to že nosimo v sebi in ni nobene potrebe še kaj dokazovati. V bistvu pišem tisto, kar mi mislimo da je tako, kar verjamemo in hočemo potrditev, neglede koliko je naša resnica prava, ker za nas je in vsaka reakcija drugačne v nas sproži ego, ki potem dogradi tudi to naše. To je vsakdanji pojav. Torej v bistvu se gremo vseskozi učiteleje in učence v namenu nadgradnje nekega znanja ali vedenja.
Zgoraj sem že napisal, da je vsako pretiravanje v eno ali drugo smer škodljivo, čeprav včasih prav neko tako pretiravanje rabimo, da lahko skompenziramo drugo pretiravanje in tako uravnovesimo energije. Če ti gre nekaj preveč dobro prav rabiš, da te nekdo skoz roke spusti, da pol lahko spet urejaš, da ti bo dobro. To pa mi tu počnemo ko se podajamo z različnimi vedenji iste tematike, a prav vedno najdemo v tematiki neko kapljico, ki pa nam pomaga do novega pogleda.

[Matjaž Bogdan]

Znova in znova nas zanese, da hocemo Resnico razloziti. Zato potem nastanejo razni smorni.
Resnica nima z razumom nicesar opraviti, kako jo bomo potem razlozili. Je na drugi strani.
Tako debata tece vedno le o nacinih, ki morda koga pripeljejo do Resnice in to je vse.
Najbolje je reci preprosto "ne vem". Vendar pa se nas ego ne more kar tako sprijazniti s tem stavkom.
Eni znajo veliko napisati, ampak zal vse to ne steje.
Steje edino doziveto in ne nauceno.
Kar pa je doziveto, ni zapisljivo.
Da lahko zapisejo kaj o Resnici, si domisljajo pesniki, dokler ne transcendirajo in utihnejo v sreci.
Resnicna Sreca pa utisa se tako pametnega cloveka. Kricijo in tarnajo navadno nesrecni in nepoteseni.
Srecen clovek nima nobenih potreb, sploh pa ne po pisanju.

-Debata NIKOLIne teče o načinih, vsaj jaz še nisem nikjer nobenega prebral.
Vsekakor doživeto, sam tle je mnogokrat govora o izkušnjah , nikoli doživetih/ prebranih ali izmišljenih/ , pa o nesprejemanju -pravzaprav neodobravanju, omaloževanju ,nerazumevanju in včasih tudi posmehovanju resnic in poti drugih ljudi. Tale ne vem, pa še od nikogar nisem slišal- kdorkoli od "učiteljev" je imel svojo tezo- ni je razložil, pa tudi ne dejal- ne vem. Kako tudi bi ...
Očitno smo po tvoje tle gor vsi nesrečni, ko tolk pišemo..jaz osebno se ne čutim nesrečnega, pa vseeno imam potrebo po izmenjavi mnenj , ker ne gre drugače/ miselno/ je seveda vpisani obliki.
Pa nikakor ne govori, da stvari ne moreš pojasniti z besedami, vsaj poskušaš lahko , s tem približaš tudi drugim, nisem dejal , da jih razsvetliš.. ampak tudi to je nekaj.Ali pa je izmenjava izkušenj prepovedana...
Mislim, da dostikrat do poskusa obrazložitve ne pride tudi zato, ker zadaj sploh ni nič, le spredaj naučene, zmetane fraze. In to je tista revščina našega duhovnega pogleda na življenje in nekakšne resnice- iluzija...

[Pika Pikica]

No mislm. Bi reku, da ni nicesar kar ni bog. Pol sem menda tud jest en koscek te potice. Pa ti tud, ane.
Sem pa ugotovil, da se najine misli ful strizejo. Jest zagrabim kravo za rep, nekje spredaj pa zamuka.

A to s zdej hotu namignt, da sm krava?
Ja, jst bom kmal blažena. Božanska Pika, samo še svetniški sij mi manjka...pa rogove mi morjo spilt.

Hvala bogu, da se vsak dan učimo novih stvari, če ne bi bilo dolgčas. Vsi smo učenci in učitelji. AMEN.

[butl]

Ja, tole bi rad napisal. Zanima me kaj si mislimo o ljudeh/ ali nas samih/ , ki poučujejo tle na forumu edine resnice.Resnice o duhovnosti, bogu, pogledih na nedokazljive zadeve , katerih argumenti so "neomajni " in kako sprejemamo takšno poučevanje. Govorim o "učiteljih ", ki svojo tezo razlagajo , kot bi brali sveto pismo ali pa kazenski zakonik- pač tako piše in tako je. Brez odstopkov. Brez možnosti negiranja, o samoprepričanju v svoj / nedokazljivi- tako kot vse tukaj/ nauk.
Zanima me , kako sprejemamo in kakšen odnos imamo glede teh misli. Ali kaj vplivajo na nas, poberemo kaj, se strinjamo,se naučimo ali kjub vsemu vzdržujemo svoje edino prepričanje v svoj prav glede duhovnosti.
Nekdo citira sveto pismo, nekdo prisega na taoizem, spet drug črpa iz kabale, in imamo vsi kao prav.
Kako je s tem?Kako se počutimo kot učenci , ali pa učitelji?

Hojla Zepo

Zdej, jst sem samo en butl in se na resnice sploh ne spoznam...še na svojo ne, na druge pa mal manj. Zakaj so eni tako prepričani v svojo resnico?. Imajo verjetno razlog za to. Če je njihova resnica prava, ja, fino za njih, a ne, če pa ni, jah pol pa rajtam da ni, mislm, fino za njih. Kako pa jaz sprejemam njihove resnice? Če se skladajo z mojo, pol jih sprejemam, če se ne, pol pa prevetrim svojo in če mi je moja bolj resnična, pol jih ne sprejemam, če pa mi moja ni več resnična, pol si ustvarim novo, lahko tako kot je njihova, ali pa čisto drugačno...i tako.
Kot učenec se počutim fino, kajtinamreč, meni je vse in vsakdo učitelj. Kako bi se pa lahko sploh počutil kot učitelj, mi pa ni znano, pravzaprav mi je malo hecno, da se lahko kdo počuti učitelj. A ni to stvar učenca, mislm, a je nekdo učitelj ali ni, mislm, eee, če učenec sprejema učitelja za učitelja, pol učitelj je, če ga pa ne, pol pa ni, rajtam, al kako?

butl

[Veza]

še kr prebiram poste....in še kr se z vsem napisanim strinjam....shit...da ni z mano kaj narobe

Koma, ti si tak srček...