Zdajle sem na POP TV gledala oddajo PREVERJENO, kjer so "dokazali"*, da je debelost diskriminirana.
*Gospodicna bolj okrogle sorte, sicer pa je sogovorniki niso mogli videti, ker je govorila po telefonu, prav lahko bi bila tudi suha, se je javljala na vec razlicnih oglasov, v glavnem pa je slo za gostinstvo oz. komunikacijsko podrocje, torej stik s strankami ipd. Ko je "priznala", da ima 95kg, kasneje pa je to cifro povecala na 107, so bili na drugem koncu zice nekateri obcutno v zadregi, nekateri so obrnili to na hec, nekateri so ji celo konkretno predlagali, naj shujsa, pa naj se oglasi potem....
Torej - dejansko jo je zavrnilo kakih 5, 6 (ali vec) nakljucnih, ki jih je dobila na telefon...
V studio so povabili tudi simpaticno, malo bolj debelusno gostjo, ki je v glavnem potrdila tak odnos okolice do debelusnejsih... Da sicer ni cesa posebnega, tudi zato, ker se je na to pac navadila, da pa cesto dozivlja ignoranco, vzvisenost, nenaklonjenost ipd. ...

To se mi je zdelo zanimivo izhodisce za temo, namrec Debelost...
Vedno govorimo o hujsanju - v povezavi z lepotnimi ideali, redko pa spregovorimo o DRUGACNIH tipih lepote.

Kaj mislite o tem?
Ali imate kaksno konkretno izkusnjo s tem (ce ste sami "debeli" in ste kaj taksnega doziveli na lastni kozi)?

nim takih problemov;do sedaj še ampak vem to,da je res morda komplex´,ker pač ni po tistih estetskih normativih podrejeno
Za nekoga je res debelost lepo, za nekatere pa je nemarnost.
Če je človek zarad debelosti obsojen na ignor´..... predusem se sam obsodi na to

Moje mnenje pa je, da na splošno nima Volje tak človek



Pokowc

Tudi sama sem bolj okrogle sorte (sicer ne nad 90, ampak pod 80) in moram rečt, da se ne počutim tako grozno diskriminirana. Delam s strankami in mislim, da me imajo stranke rade, saj se za vsako maksimalno potrudim. Je pa res, da imam skoraj samo ženske stranke, ki se ob meni počutijo lepše, zato me ne diskriminirajo.

Imam pa tudi drugačno izkušnjo.
Jaz sem se za 15 kg zredila po prvi nosečnosti in moj tedanji partner (ki so mu všeč samo suhe) se je takrat ohladil do mene - veza je razpadla. Sicer mi nikoli ni direktno priznal, da je to vzrok, me je pa večkrat ozmerjal: "Glej se, kakšna si!" No, zdaj ima eno suho, ki ga komandira in ožema. Prav mu bodi!

Jaz pa... delam na tem, da bi shujšala (hodim peš v službo in kolikor-toliko pazim pri prehrani), vendar le zaradi lastnega počutja. Nikakor zaradi kakega moškega! To pa ne! Če me bo kdo hotel, me bo hotel tako kot sem!

Pokowc -

Stvari so malo bolj kompleksne. Razlika med anoreksijo in debelostjo...? Fizično telo zgolj izraža notranje neravnovesje.Civilizacijska bolezen? Ljudje ki so notranje pomirjeni, uravnovešeni jejo, ko so lačni, poslušajo svoje telo. Hrana jim ni beg v karkoliže, se z njo ne tolažijo.
Drugo pa so predsodki o takih in drugačnih. O črnih, belih, velikih, majhnih, ozkih, najožjih...Tudi ljudje s predsodki imajo probleme. Niso pomirjeni. Preveč obremenjeni, preračunljivi..Vsi imamo predsodke. Take ali drugačne.Družba je bolana.

Pokowc - pomoje pa ni le volja; a tisti, ki je podhranjen lahko ima voljo?
no ja, vsak zgodba je lahko resnicna

Imam prijatelje, ki imajo pač kakšen kg preveč ampak, če je njim všeč, potem meni ni mar. Jim pa verjetno je, ker se ravno tako brez problemov oblečejo v kopalke in gredo na bazen kot jaz.

Mislim, da je to kompleks vsakega posameznika in ker že tako razmišlja, takšne impulze daje v svojo okolico potem jih ta okolica tudi tako jemlje.

Vanja

Tudi jaz sem gledala Preverjeno. In sem se kar stresla, ko sem se vživela v vlogo "kandidatke".
Je pač tako - moški, ki so v glavnem obiskovalci dotičnih lokalov, raje pogledajo lepo žensko telo(ker takšnega verjetno doma več nimajo) in lastniki lokalov se pač tega dobro zavedajo.
In spet se pokaže značaj ljudi..

Moja izkušnja je sledeča:
Pred leti sem tehtala 50 kg - pred drugo nosečnostjo. Po porodu sem kar nekaj časa pridobljene kilograme obdržala.
In me sodelavka vpraša: "Kako si lahko tako samozavestna, glede na to, kako debela si?"
Ostala sem brez besed in tudi brez dodatnega komentarja.

Kilogrami so počasi spolzeli - pa ne, da bi se jaz kaj posebej trudila za to. Zdaj jih imam nekje 60 in 65. Mi je jasno, da bi lahko bila vitkjejša:)) Če bi se potrudila seveda..
Kar nekaj mojih dobrih prijateljic ima kakšen kilogram ali dva preveč.
Vendar jih imam rada zaradi njih samih.

Finta pri vsem je pač, da telo noče nositi odvečnih kilogramov. Se upira z raznimi boleznimi in če do tedaj ni bilo nikomur namen hujšati, bo hujšal že zaradi teleščka:))

Tudi sama delam z ljudmi - moškimi predvsem. In kot takšna deležna tudi občasnih komentarjev. Pozitivnih predvsem.


natalija

Js mislm, da predsodki do debelih ljudi izvirajo iz lastne zakompleksanosti in nezadovoljstva predsodkarskih ljudi.

Kljub lepotnemu idealu koščenosti sem opazila, da je večini samozavestnih moških, ki vedo, kaj hočejo, bolj všeč bolj polna ženska kot "obešalnik". Kot da bi vsi ti modni trendi glede debelosti/suhosti izvirali od zakompleksanih ljudi ali pa od ljudi, ki jim je bolj mar za dobiček kot kaj druga. Če pomislimo, koliko denarja se porabi v lepotne namene - tečaje hujšanja, čudežne dietne tabletke, liposukcijo, lifting itn., se ne čudim, zakaj industrija propagira shujšana dekleta, ki naj bi predstavljala ideal mladosti in lepote.

Debelost je odločitev vsakega od nas, razen v redkih primerih, ko je genetsko pogojena - in ti primeri so res zelo redki. Lahko nakazuje pomanjkanje volje ali pa preprosto ravnodušnost glede svojega videza. Morda je to tudi naš osebni lepotni ideal. V vsakem primeru pa je naša odločitev, kako bomo izgledali in se počutili.

¤ Anatha ¤

Tale tema me je zacela zanimat in ko sem brala vse tole, me je obslo, da imam pravzaprav tudi sama izkusnjo z debelostjo, samo da je moja lepa...

no blo je tak...vecino zivljenja sem si pokvarila s svojimi kilami in kompleksi zaradi njih...res sama sebi, ker jih ni bilo toliko, kot je bilo moje jeze in sovrastva do same sebe...zaradi tistih, kolko, ene 10, mogoce 15 kil je bilo moje zivljenje eno samo trpljenje, saj jih nikakor nisem mogla izgubit. Imela sem tipa, ki ga je to motilo, in bilo je se huje. Pa so sla leta...in imam zdaj drugega prijatelja...ki so mu moje kile vsec, ker se mu zdi, da mi pasejo, da ima kaj za prijet, pravi...
in hecno...ko sem dojela, kako sem v njegovih oceh pravzaprav lepa...so kile zacele kopnet, same od sebe, nic, niti s prstom nisem mignila za to, da bi sle...in sem jih izgubila ene 5, 6, za stalno...zdaj sem ves cas okrog 60 in celo telo se mi je nekako preoblikovalo ravno prav, nic prevec in nic premalo...ne bi imela manj...in tako zelo sem vzljubila svoje telo, da se mi vcasih zdi, da se mu moram opravicit za vsak dan, ko ga nisem marala...

nekdo me je moral naucit, kako se imet rad, tak preprosto je bilo.
Kako si zelim, da bi imeli vsi "debeli" ljudje tako izkusnjo, v tolko lepsem svetu bi ziveli...menda je res vse v nas, a ne?

Brez, da sem prebral te poste(to me je naučila nataly), moram povedati, da je prekomerno nabiranje maščobe povezano s trobomociti in "takrat, ko oseba ostane sama".

Pred kratkim sem prebral zanimivo raziskavo na študentih. Osebam so dali jesti. Tiste, ki so ostale same, so segle po nezdravi prehrani. (Mc Donalds, pizze, Coca Cola, Pepsi, francosko mlado vino(začne se nekako na in žgane pijače pa še pir etc.... .

Kdor to bere, naj ne jemlje to kot zlato, ker zadeva je še zmeraj v raziskavi.

Te zadeve pa lahko potrdim, da takrat, ko sem bil nesrečen, sem začel dobivati na kilaži. Ko sem pa spet postajal ali pa bil srečen, sem kar kopnel. Začuda se je začela večati tudi mišična masa.

Vso veliko srečo: "najbolj pomemben organ je pa zmeraj deloval tako kot je treba."

Pač tako je, da človek ne obstaja, če nista skupaj mož in žena.

To sem prepričan, da je to sveta resnica!

Lep pozdrav!

Kljuka

Prebral sem "poste" (to me je naučila nataly), izgleda, da gre raziskava v pravi smeri

Lep pozdrav!

Kljuka

Joj Anatha ti si pa višja rasa!

lp

Kljuka

Na mestu je, da se sama podam mnenje o temle...
Mene debelost seveda nikakor ne moti, tako sem bila pravzaprav presenecena nad tem prispevkom oz. nad tem, kar so v njem "dokazali"..
Sama imam rada tako debele ljudi, ki so navadno topli in prisrcni, zenske pa materinske in "domace", tako sem mislila, da je morda to celo nekako "wanted" pri teh zadevah, kot tudi suhe in dinamicne, prodorne in bolj zvite... Pac odvisno od cloveka do cloveka in ne od suhosti do debelosti. :~)))
Sama sem se, ko sem bila debela, predvsem pocutila tezko in okorno in tako zelela shujsati predvsem zaradi sebe, ker sem sicer dinamicen, gibcen in hiter clovek, tedaj pa sem bila kot "ladja"...

Strinjam se z vami, ko pravite, odvisno, kako se ta clovek pocuti v svoji kozi, ker, seveda - ce ti ni vsec, da si, kot si, ce si debel, je odvisno (razen v zelo redkih primerih), edino od volje. Ce si se tako sam odlocil, a se ne sklada s tvojo podobo, kakrsno bi si rad ustvaril pri sebi, se ne pritozuj, ampak - shujsaj.
Ce pa si si vsec in uzivas v svoji kozi, pa bos tako tudi nastopil in tedaj bo povsem vseeno, ali imas kratke ali dolge lase, ali si suh ali debel, majhen ali velik, blond ali crn. Tak, kot bos, bos dbest.

Ne vem čudno se mi zdi, da ravno pri službah kjer je stik s strankami ogromen, odklanjajo ljudi s prekomerno težo. Jaz osebno sem zmeraj bolj zaupal, debeli prodajalki ali prodajalcu.
Najbrž ta podjetja ne poznajo psihologije kupcev oz. potrošnikov.

Žena mojega bratranca,se lahko prekolje, pa bo vedno ostala nekoliko bolj okrogla.Ima pač genetsko pogojeno strukturo telesa.
Se pa strinjam,da je tudi veliko lenih,kateri bi lahko kaj naredili na sebi ,pa se jim noče.Tako pač je.Osebno nimam predsodkov,do debelosti in okroglih ljudi.Še osebno mnenje:kostkoti mi niso pri srcu.

Ma osebno mislem o tem pa sem tudi bolj okrogu baje , da je stvar v tem kak se počutiš in pa stvar same reklame.
Uprašanje bi bilo kaj bi se zgodil, da bi začel govort, da človek pri višini 160cm ali pa da je preveč blond ni estetski.
Mislem, da vso stvar narekuje neka ideja nekaterih posameznikov sedaj se morate pa sami o tem odkočit če ste za.
Men je vse eno
Lep pozdrav.

še jaz. do nosečnosti sem bila močna. Ne debela, kdo bi rekel taprava za kaj prijet, kdo bi rekel da imam kakšno kilco preveč. A sama sploh nisem sebe tako dojemala. Sem bila presenečena šela pri 17 letih, ko me je edel označil za debelo. Pa še takrat se nisem nič kaj zamislila nad tem. Mija mami je fuuul močna in magoče zato nisem imela kompleksa, ker sem bila navajena. ko sem bila po pododu suhica, deset kg manj kot pred pa sem se počutila res dobro. Tudi zdaj, ko imam par kg več, pa še vedno manj kot prej se počutim odlično, ker sprejemam svoje telo, kakršnokoli je, ker sem to jaz.

Meni so resnicno bolj vsec "fejst babnice" kot pa kosceni zombiji.
Zal mi je pa za punce kaksne...
Lepot je res ful...
Meni je to povezovati s telesno tezo bedasto... Odtehta vse en prijazen iskren pogled pa vljudnost... kaj pa vem...
Kot pa kaksna ful zrihtana, in seveda dbest postavo (kar pomeni suha???), ko pridrsa zgolgocaseno in navelicano, brez energije in to...
Ne stekam pa, da bi morale bit pa kar lepotice in suhice in to...
Jaz sem recimo opazila cisto drugo sceno - da je namrec vse vec moskih, ki strezejo..
No, meni so ze bolj vsec. ;~))
Ampak res, no...
No, se pravi, to bi moralo v bistvu spodbijati "dokaze" - da so zenske, lepotice, suhe.. tako wanted... Kaj pa potem tipi? Zakaj pa so potem oni wanted?

Kaj pa, ce je bilo krivo to, da je ona rekla... samo.... imam vec kot 90 (kasneje pa ze vec kot 100) kil...
Saj odvisno je od percepcije...

Ko sem npr. sama (nikoli nagnjerna k mozoljavosti) imela picikan mazoljcek (ko me frendica se zdaj heca, da kaj sem zganjala zaradi enega pickenega 0.1mm mazoljcka).... Pa bi recimo po telefonu rekla..
A me vzamete v sluzbo..... samo.... imam mazolje in tko...
Me zanima, kaksen bi bil odziv..

Ce pa klices s kul glasom, reces, halo, dober dan, kaj je zdaj, kok je fajn... se zmenimo, uletim, ce debela ali mazoljasta ali majhna ali kakorkoli "cudna", ne dam sanse, da se to izpostavi, ampak recem - kje je zdaj za delat??? :~)))))
In tko...
Ne pa ze z glasom.... zastavljati zadeve...

Point je v samozavesti, komunikaciji, in ne v debelosti... ;>)

Marsa, se popolnoma strinjam s teboj, da nekoliko preveč kil ni noben problem, ampak le do določene mere. Dokler gre samo za lepotne kriterije, je telesna teža precej nepomembna zadeva. Pomembna pa postane, ko prične ogrožati zdravje. Prevelika telesna teža povzroča težave s hrbtenico, s koleni, povzroča previsok krvni pritisk, poveča nevarnost sladkorne bolezni itd. Težave poznam iz lastnih izkušenj, saj sem se zredil 20 kg, ko sem prenehal kadit. Opustitev kajenja pa je bila neprimerno lažja stvar, kot pa potem spravit kile na prejšnjo raven.

BigM - tudi jaz govorim iz lastnih izkusenj - imela sem 73 kg, zdaj pa jih imam med 51 in 53.
Sama pa nisem imela tezav z vklopljanjem oz. s tem, ali koga moti moja debelost in to...
Je motila kar mene...
Predvsem zaradi lastne nedinamike.
Samo jaz se nisem pritozevala, ampak - shujsala (ker me je motilo).

Tudi jaz sem imela se pred slabim letom probleme s tezo pa tudi s svojo samopodobo.
Ker sem imela neko kozno alergijo in mi zdravila niso pomagala, sem se odlocila za post. Med postom sem pospravila svoje podstresje in precistila organizem. Rezultat je bil prav neverjeten: izginila je alergija, prav tako pa sem zacela izgubljati odvecne kilograme. Prej sem tehtala 73 kg, zdaj jih imam 58 in pocutim se veliko boljse. Veliko znancev me sprasuje kaj sem naredila da sem toliko shujsala in se tako spremenila. Odgovorim jim, da je vse v glavi, da se mora imeti clovek enostavno rad, ostale stvari se tako in tako uredijo same po sebi. V bistvu organizem za normalno delovanje potrebuje zelo malo hrane. Se mi pa zdi, da veliko ljudi s hrano kompenzira svoja custva, probleme...to sem prej verjetno pocela tudi sama. Nekje sem prebrala: Ne zivi zato da bi jedel temvec jej zato da bos zivel....

Pa se to: nase telo je odsev nasega odnosa do zivljena-saj zame velja tako. Se mi zdi, da je isto tudi s poskodbami, meni se dogajajo samo takrat, ko sem nezadovoljna s seboj, takrat, ko se nimam rada...
Torej: mejmo se radi:)))

Na, poglejte tole: http://novice.svarog.org/index.php?Novica=347

Sončnica, popolnoma prav imaš. Kadar smo polni pozitivnih misli, se nas ne loti nobena bolezen. Kadar pa nas preplavijo negativne misli, smo podvrženi obolenjem in tudi nesreče se nam takrat dogajajo. Za raka pa sploh pravijo, da je bolezen duše. Za zdravje in varnost smo odgovorni sami. Povzemam za teboj, Sončnica:
Skrbimo za to, da bodo naše misli vedno pozitivno usmerjene, da bomo polni pozitivne energije!

Pozdravljeni!
Tudi jaz imam probleme z debelostjo. Imam zato, ker se še vedno psihično ukvarjam (predvsem si hočem priti na jasno z razlogi) z preveč kilogrami, ki jih sedaj fizično več nimam.
Oče je tisti, ki je gensko nagnjen k debelosti, in "njegova deklica" je poleg drugih lastnosti podedovala tudi malo tega. Saj to ne bi opazila, če me mami ne bi skoz opozarjala na to (pa ne da bi mi bilo kje videti, vsaj ne po slikah za nazaj). Počasi sem nato začela verjeti v to - čeprav gre le za to, da takrat, ko me kaj "daje" pač iščem hrano (nekateri pa ne morejo jest) -, pripomogle pa so tudi tabletke (zaščita), saj se mi je z njihovo uporabo teža večala in večala. Pred parimi leti me je začela odvečna teža psihično bremeniti (saj nisem mogla skoraj nič več obleči od svoje garderobe) in sem začela "delati na psihi"; pred kakim letom pa sem skenslala še tabletke. Tako sem izgubila 12 kg. Mami sedaj pravi, da sem že presuha in da moram nehat "hujšat". Prepričana je namreč, da kilograme zgubljam namerno (čeprav sem ji razložila od kje rezultati) in noče priznati, da sem imela pred svojim obdobjem "debelosti", ob isti višini kot jo imam sedaj, še manj kilogramov.
Sem pa opazila, da moški spol gleda sedaj name bolj ... vedno večim je pomembneje, da izpadejo bolj mačoti pred mano in te fore... kar me moti, saj je tako težje vpostaviti toplino prijateljskega odnosa, kjer zunanjost sploh nima učinka - pri prijateljih se mi spol nekako zgubi; a se to dogaja še komu?.
Prijateljev si nekako nisem nikoli izbirala po zunanjosti; sedaj ko to pišem, sem ugotovila, da imam ravno toliko "debelih" prijateljev kot suhih, mogoče še kakšnega več. Res pa je, da nobenemu izmed njih ne morem reči, da je debel/a, kvečemu močnejše postave - vitalnosti in poskočnosti jim namreč čisto nič ne primanjkuje.

Masa

Jaz osebno nikoli nisem imela težav s prekomerno težo. Me tudi ne motijo osebe, ki imajo kak ali pa veliko kilogramov preveč.

Kar se estetike tiče, se mi še ne zdi tak problem, je pa kar nekaj zdravstvenih težav povezanih s prekomerno težo - noge, srce, ožilje, pritisk... zato bi bilo v zvezi s tem mogoče primerno majčkeno pogledati na to zadevo.

Prekomerno trpanje s hrano naj bi bilo nekako povezano z občutkom varnosti - kompenziranje, tako da če gre za kaj takega, je po mojem možno to urediti v glavi.

Kar se pa zaposlovanja tiče, se mi zdi pa resnično irelevantno, kakšno težo ima kdo.

ja pa ravn pr zaposlovanju je to zlo vazhn
recimo, spremljevalec v gondoli pa res ne more met 150 kil....to sta zhe dva potnika

666 zlomkou....tralala

No vidiš, na tole pa res nisem pomislila

Tole me je ful spomnal na South Park (a gledaš kdaj?) , ko so v zadnjem delu, tipi čist ponorel, ko so njihovi 8-letni sošolki začele rastit joške in so se obnašal ko eni psi in so hodl lajat pred njeno bajto, pol si je pa dala kartonasto škatlo okol, pa so ugotovil da "sploh ni tolk kul".


Drgač si pa ful lepo napisala Sm bla jz tud mal bl zalita v OŠ in mi je tip, ku sm bla v njega fuuuuuuul zalublena reku, naj si kupim Čang Šlang- kera bolečina, joooooj . Pol sm se pa mal stegnla, kile so se porazporedile in letos poleti je taisti tip ( nisva se vidla okol 10 let ) pršu do mene in se začel neki slint, pa sem odreagirala v stilu "talk to my hand"- če me takrat ni maru, me tud zdej ni treba :o|o:

No pa dejmo!
Prebiram tole, in vsak post bi lahko pokomentiral, se strinjal, negiral, skratka nizal argumente za in proti! Poglejmo! Sleheren zdrav clovek, bi naj vzdrzeval enako ali manjso tezo, nikakor pa ne vecjo, kot jo je imel, ko je fizicno odrastel. Da bi to tezo dosegel, ohranil ali vzdrzeval, ze iz zdravstvenega stalisca, se mora kot prvo zavedati in predvsem spostovati svoje telo in samega sebe, analizirati in odlociti se kaj in kako bo pocel sam s sabo. Kaj pricakujemo od sebe in kaksni zelimo biti in izgledati? Da se clovek kolickaj dobro pocuti v svoji sredini, mora biti zadovoljen s svojim telesom, izgledom skratka sam s sabo. Ce to uspes, bos samozavestnejsi in to se ti bo pozitivno odrazalo na vseh podrocjih zivljenja. Nesmiselno in nedopustno je lagati samemu sebi, saj, ce se zavedas samega sebe, svoje existence, potem "valjda", da bos nekaj naredi zase. Zavedanje je prvi korak, da si dvignes kvaliteto zivljenja na spodoben nivo. Fraze, kot so, "Ejh, jaz sem sicer malce mocnejsi in me to nic ne moti" je najbolj neslana laz, ki si si jo tokrat sam sebi izrekel! Priznas, da si mocnejsi, torej je le kancek zavedanja v tebi! Potrebno je sprejeti samokritiko, ki je mocnejsa od kritike drugih. Torej za koliko si pretezak, definiraj in eliminiraj in vstopi v svet sebi enakim, tokrat v novi preobleki in v nov scenarij, tak kakrsnega si sam zelis, ker zavistno ves, da ti to potrebujes in zmores. Krasno se bos pocutil!...ker si naredil nekaj zase! Brezpredmetno je prelagati vso odgovornost na druge.
"Jaz definitivno nisem kriv, da sta ti Peter in ti Petra predebela, prav tako ne moj prijatelj, niti sosed, ki ima fransizing pri Mc Donaldsu!" Zavrtite si film nazaj, vprasajte, ali spomnite sami sebe, kje kdaj in v kaksni druzbi ste se izvrstno pocutili? Kaj so ti ljudje poceli, kaj so izrazali, kako so izgledali, zakaj so tako izgledali! Clovek pride do spoznanj, da so odprti, samozavestni ljudje zanimivivejsi, privlacnejsi od zakompleksanih. Prav vsak clovek je zanimiv in ima svojo karizmo, ce si jo le upa, zeli, hoce pokazati in jo je pripravljen deliti z ostalimi!
Ce se lepo obleces, pa namazes, pa nadisavis, ocitno hoces nekomu ugajati, se trudis in to isto pricakujes od ostalih. Torej?
Pa ljudje bozji, shujsati, prenehati kaditi, odreci se nevem cem, nekaj doseci,...pa sej to sploh ni tak tabu. Je otrocje lahko, ce si to zelis! In nobeden vas ne bo vec diskriminiral ali zapostavljal!
...uh, predolg sem ze, pa kuza zeli na sprehod...

v bistvu smo zaradi tuje kritike nezadovoljni (jezni) ker se svoje težave že sami zavedamo in jo mogoče skušamo negirati, jo prikriti drugim.. oz. želimo da nas drugi vidijo tako kot mi hočemo da nas vidijo... kritika pa pomeni da ne sprejemajo podobe, ki smo si jo nadeli in nas vidijo drugače, kot bi mi radi da nas vidijo... torej smo jezni na druge ko smo nezadovoljni sami s seboj. ker če bi bili zadovoljni sami s seboj nas kritike ne bi motile... rekli bi- OK- to je tvoje mnenje. jaz pa mislim drugače. in konec debate....

Hih.... ravno nekaj v tem smislu sem sam nek dan razmišljal na lnf Načeloma se sicer lahko strinjam s tvojim komentarjem, tudi o vplivu zunanjosti na nas, pa vendar ne povsem. Na brzinco ko pogledam tvojo fotko (imidž pa to, sicer pa izgledaš na ikonci prav nesramno dobro ) in ob njem preberem tvoj post najprej pomislim, da si mal narcisoiden (nič hudega ne mislim s tem, je v tem tudi kar neki pozitivnega, če ni pretirano) in ti je zunanji videz nadvse pomemben. In tudi je pomemben. Vendar poznam en kup tipčkov s kakšno kilco preveč, pa mislijo točno to.....kar ti poimenuješ "najbolj neslana laž". Sebe ne prištevam mednje, seveda še zdaleč nisem 100 na uro obremenjen s par kilcami preveč, me pa motijo. Njih pa ne (nekaterim celo veliko bolj "paše" kot pa da bi bili suhi). Tako, da menim, da je za dobro počutje in samozavest potrebno veliko več kot ustrezna teža in kilce. Nekateri najdejo zadovoljstvo v veliki skrbi za svojo zunanjost, nekateri v študiju, nekateri v znanju, nekateri v karieri, v družini, v hobijih, nekateri v kaj jaz vem čem al pa v vsem omenjenem...........torej zadovoljstvo najdejo na teh področjih ter za "zadovoljen biti" sploh ne potrebujejo idealnih mer. Poleg tega poznam veliko ljudi, ki nimajo idealnih mer, so pa s svojo energijo, umom, stilom, šarmom izjemno privlačni. Seveda pa nimajo 20 ali več kg preveč, niso zanemarjeni, imajo okus itd.......Samo mickeni koment......kot sem rekel, se pa načeloma strinjam s tvojim postom.

Aja.....pa nič kar želiš doseči in je res nekaj vredno ni otročje lahko . Tudi prenehat kadit ne.

Kot vsak clovek poznam tako suhe, kot debele ljudi. Imam prijatelje razlicnih tez, postav, lepe, "grde",... Za prijateljstvo se mi ne zdi pomembno kaksen je clovek na zunaj, je pa to vsekakor pomembno, ko gre za izbiro partnerja. Vsaj pri meni. Priznam, da ne bi mogla imet debelega fanta. Enostavno se mi debeli ljudje ne zdijo privlacni. Kar pa seveda ne pomeni, da ne morem biti njihova prijateljica.

Men tud niso debele dekline seksi, privlačne..........sam med suhico in elegantno izpopolnjeno.....pa bi ziher izbral slednjo.

Jz pa sam na debeluhe padam...

Res? Kul. Boljše kot da oni nate

res?

Saj s tem ni nic narobe. Vsak ima svoj okus in normalno je, da so nekaterim vsec suhi, drugim bolj okrogli. Ce bi vsi padali samo na suhe, debeli nikoli ne bi imeli partnerja - vsi pa vemo, da jih imajo..

absolutno sem za suhe ljudi nasploh. oziroma, pomembno mi je, da ljudje skrbijo za zdravje. razumem, da je kdo debel iz zdravstvenih ali genskih razlohov, da pa je kdo okrogel, ker se s športom ne ukvarja, ker samo je (pardon ŽRE), tega pa ne maram. sam veliko delam - oziroma sem bolj športne narave in zdi se mi, da če znaš uravnoteženo živeti, da je to to.

sokrates

Res je!

to je res sokrates.
Ko sem omenila debele, nisem mislila na ljudi, ki izgledajo kot bombice , ampak na ljudi ki so malo bolj okrogli in, ki nimajo izklesane postave. Nekateri se trudijo in telovadijo pa nikoli ne bodo kot manekeni...

trenutno imaš kakšnega?

ja pač tako je, smoal al' pa tud' ne............ dejstvo pa je,da je zase potrebno veliko narediti, pa ne gre samo za look, konec koncev si s športom nabiraš energijo ozi. se sproščaš. Kot sem že rekel, lenuhov ne maram.............

Tudi jaz ne... Zato sem pa nenehno aktivna. Sportno, delovno, seksualno @@@

Ne, so vsi oddani Suhcev pa kolk češ! Ne, sej če ma človk malo manj kil me tud nč ne mot...

A veš, kaj bi en psiholog rekel ob tvojem imenu oziroma nicku??

- punca, ki se rada kaže oziroma pokaže,
- je nezavedno nesrečna v svojem partnerstvu (zaradi besedice oddana / kdo pa še to tko razglaša????),
- punca ki je sama sebi všeč (sama sebe poimenuje bejba) / hm, hmhmhmhhm

sokrates

Eh, Sokrat, ti ga pa pihneš!

Men je pa kul nick, kr je ful neposreden in mi je noro, da si reče ženska: luštna sm, ne pa da se na skrivaj opazuje v izložbi. :o|o:

Če bi po nicku/imenu sodl ljudi... Sm od 1Budale že tud kako pametno čula.

"KAO" devica.... men je to čisto kul, nič slabega - nasprotno, to je veljalo kot kompliment. Najraje imam namreč direktna dekleta.........

Aja, sej si reku psihologi ( sm spregledala )



...post od "KAO" device...