Astrološko ogledalo
Objavljeno: 17.9.2004
Avtor: Bern Jurečič
Najgloblja - prav presenetljivo globoka - resnica o astrologiji je ta, da nam ta prezirana starodavna znanost omogoča, da se skozi njene osnovne formule lahko veliko naučimo o zapleteni psihološki zgradbi lastnega bitja, sledimo globoko zakoreninjenim porivom in motivom za svoje obnašanje, kakršno pač je. Za starše, socialne in kadrovske uslužbence, učitelje in psihologe ter medicinske delavce - pravzaprav vse, ki se strokovno ukvarjajo z razumevanjem človeškega uma – pomeni astrologija izredne možnosti in s tem neocenljivo vrednost, vendar je povečini sploh ne uporabljajo!
ISKANJE VZORCA
Vprašanje smisla in namena je prav gotovo enako staro kot človeštvo. Predstavlja edinstveno lastnost človeka, da vedno sprašuje in išče razloge. Človek, ki je le ena od milijonov oblik življenja na svetu (česar bi se včasih lahko tudi zavedal), še vedno išče odgovor na vprašanje, zakaj se mu vse to dogaja in zakaj je sploh tu. Želi vzpostaviti nek sistem in prepoznati vzorec.
Ali vzorec sploh obstaja? Ali pa gre le za navaden slučaj, kaotičen rezultat kozmičnih izbruhov, ki sam po sebi nima namena?
Najbolj globokoumni in temeljiti razumniki so skozi zgodovino prišli do spoznanja, da življenje na Zemlji lahko izvira le v inteligentnem Umu (pa naj ga imamo za Bitje ali ne). Ni brez pomena verjeti, da vzorec življenja v resnici obstaja, zaradi česar človek tudi razmišlja na način vzorcev ter išče zakone Narave, ki naj bi mu bodo košček za koščkom odkrili ta vzorec. Nešteto je poti, po katerih se lahko dokopljemo o dokazih za človekovo rast in iskanje odgovora na svoje temeljno vprašanje. Astrologija je samo ena od takih poti raziskovanja in razlage. Astrologija je torej sistem interpretacije simbolov, ki se nanašajo na človekovo obnašanje in delovanje.
Simboli, ki tvorijo temeljno zgradbo astrološke teorije, so Sonce, sončni sistem in posebej Zemlja kot žariščne točke vsega dogajanja. Gre torej za simbole, izpeljane iz kozmičnega časovnega, prostorskega in energetskega sistema. Povedano drugače: posebni geometrijski koti in medsebojne stične točke planetov na njihovi poti okoli Sonca nam predstavljajo neprestano menjajoč se vzorec, ki - upodobljen v obliki simbolov na rojstni karti - ustreza edinstvenemu vzorcu človekovega vedenja.
Današnji astrolog o teh vplivih že dolgo ne razmišlja več na način sprejemanja nekakšnih žarkov neposredno od posameznega planeta ali drugih teles. Tu gre bolj za sinhronizacijo časa in prostora. Že po naravi sami torej astrologija nikakor ni čarovnija, jasnovidnost ali vedeževanje, pač pa le razlaga individualnih življenjskih vzorcev, o katerih lahko sklepamo na podlagi natančnih astronomskih izračunov.
Eden od temeljnih človekovih gonil je želja po REDU. To je tudi logični odgovor na vprašanje o kompleksnosti življenja. Človek namreč še vedno in venomer znova išče zagotovilo, da izza vsega očitnega kaosa, trpljenja in bitke za preživetje OBSTAJA nek vzorec, nek razlog, zakaj moramo vse to sploh prenašati. Nekateri ta odgovor iščejo v veri, drugi v znanosti, filozofiji, ustvarjalni umetnosti ali duhovni izkušnji.
KAJ ASTROLOGIJA NI?
Razumeti je treba, da astrologija:
1. - ne moralizira: rojstna karta kaže le moč ali šibkost v tem pogledu, izbira akcije je na posamezniku;
2. - nima religioznih predsodkov, kaže pa na temeljno enakost vseh ljudi, ne glede na spol in raso, pri čemer je vsakdo pomemben delček neke Kozmične Celote, ki ji lahko rečemo Bog ali pa še kako drugače;
3. - ne namiguje na vnaprej določeno usodo: vsakdo ima prosto voljo in izbiro delovanja znotraj nujnih omejitev, ki jih predvideva "rojstni vzorec";
4. - ne REŠUJE problemov: že dr. Jung je rekel, da so "najpomembnejši življenjski problemi v bistvu nerešljivi"; lahko jih samo prerastemo, recimo na način, da problem sprejmemo in delujemo znotraj danih možnosti, pri čemer nam rojstna karta nakazuje pravo črto izbire in nadomestilne (kompenzacijske) dejavnike, ki jih vsebuje naša lastna narava in so nam na voljo (in ki se jih včasih ne zavedamo v celoti);
5. - predlaga razmišljanje, da je odnos med planeti in aktivnostjo na Zemlji sinhronističen: planeti ali njihova medsebojno pogojevana gravitacijska polja NE POVZROČAJO tvorbe organizmov ali aktivnosti na Zemlji, pač pa gre za sinhronost in podobnost vrednosti v pogledu potencialov za spodbujanje ali zaviranje življenja na njej;
6. - označuje Sonce, Luno, Zemljo in planete za SIMBOLE, ki predstavljajo življenjske principe in medsebojno povezane funkcije znotraj človeškega bitja, za simbole neznanih kvalitet življenja v kozmosu.
Astrologija zatorej je sistem razlage planetarnih gibanj in njihovih odnosih (pod določenimi koti) napram Zemlji, izražen na način, ki je uporaben za opis človekovega značaja, obnašanja in dejavnosti, ni pa šifrirana obsodba na kazen, da se nam mora zgoditi vse mogoče.
ASTROLOGIJA OBSOJENA ZARADI IGNORANCE
Astrologija je skozi tisočletja vzpodbudila tisoče mislecev, raziskovalcev in znanstvenikov h globokemu razmišljanju, pa vendar je še vedno obsojena kot nesmisel s strani ljudi, ki je sploh ne poznajo! Nevednost je pravo gojišče predsodkov, proti slednjim pa ni argumentov. Inteligenten pogovor in izmenjava mnenj z nekom, ki dobro pozna materijo, lahko rodi nov pogled na stare ideje in ni astrologa, ki bi se lahko uprl takemu izzivu. Prava izguba časa pa je vsak poskus razlage te materije kritiku, ki astrologije sploh ne pozna in se niti ne namerava lotiti razsvetljevanja problematike, o kateri ima toliko povedati. Od preštevilnega omenjanja že čisto obrabljen - prava "klasika", uporabna tudi na drugih področjih - je odgovor, ki ga je Isaac Newton, eden poslednjih genijev, astronom, fizik itd. itd. spričo stalnih prigovarjanj in izražanja prezira do astrologije naslovil na tedaj prav tako slavnega astronoma Haleya: "Gospod, jaz sem to preučeval, vi pa ne." Boljši in bolj jedrnat odgovor zaničljivemu tipu kritika je verjetno težko najti.
VERA
Tako pravoslavna kot katoliška Cerkev astrologije ne odobravata. Poglavitni argumenti za to so: 1. usoda in svobodna volja, 2. Bog ni predvidel, da bi človek lahko "videl v bodočnost", 3. astrologija je bogokletna, vpliv Hudiča, saj so bili Sonce in planeti poganski bogovi primitivnega človeka.
Biblija sama je po drugi strani polna astroloških namigov. Če je astrologija nekristjanska, izvir zlega vpliva, ni povsem jasno, čemu igrajo Sveti trije kralji tako pomembno vlogo pri Kristusovem rojstvu. Mnogi - in ne le astrologi - vedo, za kaj je tedaj šlo, saj so možje prišli z Vzhoda, sledeč "betlehemski zvezdi", o kateri se že tisočletja krešejo mnenja znanstvenikov, kaj je sploh bila. Pa to seveda ni vse. Astrologi so iz Biblije recimo zbrali kar nekaj pasusov, ki govore o štetju dni, "ki pomenijo leta vladavine..." itd., pri čemer ne moremo mimo tega, da je to značilno za eno od astroloških tehnik predvidevanja oziroma napovedovanja (direkcije).
CENENA (POPULARNA) ASTROLOGIJA
V anketah lahko naletimo na presenetljivo veliko število odgovorov, da ljudje astrologiji ne verjamejo, vendar pa horoskope v časopisih poznajo zelo dobro (berejo občasno, berejo redno itd.). Tako je "astrologija časopisnih stolpcev" za mnoge edina, ki jo poznajo. Jasno pa seveda je, da gre tu za napovedi, ki temelje samo na položaju Sonca znotraj dvanajstih zodiakalnih znamenj. Seveda ne moremo čisto verjeti, da bodo vsi milijoni ljudje, ki so rojeni na določen dan recimo v znamenju Ovna, v dotičnem mesecu (ali tednu) srečali "visokega tujca" ali "porabili ta-in-ta dan za prijetno pot na deželo". Ni niti čudno, da večina tistih, ki se astrologije resno niso lotili, mislijo, da gre pri tem samo za zabavno družabno igro ali srednjeveško praznoverje, "na katerem tako in tako nič ni".
"Astrologija časopisnih stolpcev" je tipičen primer vrednot dvajsetega stoletja, ki je s svojim tehničnim in informacijskim razvojem človeku omogočila izredno širok spekter izbire, zaradi prevelikega nabora možnosti pa so padli tudi kriteriji za vrednotenje, pri čemer je na primer čas ena od kategorij, ki je doživel največje spremembe. Tako si na primer že zase ne jemljemo več časa, glede astrologije pa se je zgodil premik v popularizacijo in s tem zmanjšanje kvalitete. Namesto da bi se ukvarjali s seboj, svojim značajem in svojo nadaljnjo potjo, "samo odpremo časopis in zvemo vse".
O astrologiji je treba govoriti. Ne, da bi jo opravičevali, temveč spoznali in tako ločili od uveljavljenega, pa povsem neustreznega tolmačenja, ki astrologiji povzroča škodo.
KLASIČNA ZANKA: VPRAŠANJE DVOJČKOV
Ascendent, indikator ZELO individualnih lastnosti značaja v rojstni karti, se približno vsake štiri minute menja za eno stopinjo. Tudi vzhajajoče znamenje (podznak) se lahko spremeni v minuti, kar pa s seboj prinese močne spremembe. Dvojčka sta navadno rojena v nekem intervalu, neko poročilo govori o razponu med 4 in 25 minut, čeprav obstajajo tudi izjeme. Dodatna razlika se morda pojavlja zaradi "duhovnega dejavnika", ki ga omenjajo nekateri avtorji in ki naj bi ga astrologija ne mogla zaznati oziroma razložiti.
Obstaja pa še neko mnenje, ki verjetno ni daleč od resnice. Značaj je izredno zamotan splet lastnosti posameznika, ki so znotraj osebnosti izražene v večji ali manjši meri. Rojstna karta kaže na najbolj poglavitne, pri čemer pa so iz sociološkega kota gledanja (vsakdo hoče biti edinstven, unikum, torej različen od drugih, torej različen tudi od "svoje druge polovice": princip "jaz ne morem biti ti, zato jaz hočem biti jaz") pri enem od dvojčkov nekatere lastnosti pridejo bolj do izraza, pri drugem pa nekatere druge. Tu gre za neke vrste polarizacije kot sredstva v boju za obstanek, v bistvu pa tudi za neke vrste svobodno izbiro, čeprav se navadno kaže že v zgodnjem otroštvu. Zanimivo je namreč, da obstaja vrsta poročil o istovetnosti značajev in celo sinhronosti vrste dogodkov v življenju tistih dvojčkov, ki živijo zelo daleč narazen ali celo ne vedo drug za drugega. Tak osebek se ni primoran boriti za različnost od svojega dvojčka in se njegova pot neprimerno bolj odvija v skladu s horoskopom in vsemi njegovimi potenciali, ne pa samo z delom možnega nabora.
NOVOODKRITI PLANETI
Odkritja Urana (1781), Neptuna (1846) in Plutona (1930) seveda ne pomeni, da je potrebno vse horoskope, izračunane in obrazložene pred tem časom, zavreči. Podobno se dogaja v znanosti, na primer medicini, kjer o človeku vedno odkrijemo kaj novega, kljub temu pa je slika/mozaik našega znanja o samih sebi še vedno precej nepopolna. Vsako spoznanje, ki ga dodamo (na katerem koli področju že, torej tudi v astrologiji), nam pomaga bolje razumeti dogajanje in okoliščine, v katerih se nahajamo. V zadnjem času se v svetovni astrologiji pojavlja nov trend, ki bi mu smeli prosto reči "nazaj h koreninam". Novih treh planetov, pa tudi Kirona, Ceres in drugih planetoidov ter nebesnih teles – vseh tistih, ki jih niso poznali že Ptolemej ali najkasneje Arabci – sploh ne bi smeli upoštevati. Usmeritev vsekakor ima svoj smisel, saj je jasno, da je bilo mogoče že pred tisočletji z neprimerno manj planetov in drugih točk v horoskopu zelo presenetljivo natančno izračunati dogodke, in vendar, ali ni to nekaj podobnega, kot da bi hotel velik kmet v dvajsetemu stoletju vse svoje hektarje polj še vedno orati s preprostim ralom? Kar sama od sebe se tako ponuja opcija, da so nova odkritja lahko kvečjemu dobrodošlo orodje za obdelavo iste materije, pri čemer pa je prav gotovo potrebno paziti, katera od novotarij je uporabna in katera ne. Popolnoma enako kot pri različnih močno reklamiranih napravah današnjega časa.
ASTROLOGIJA IN PSIHOLOGIJA
Največji koraki pri spoznavanju človekove narave in fizikalnih lastnostih njegovega telesa so bili le redko opravljeni brez silnega nasprotovanja. Znani so številni primeri izkopavanja trupel, s pomočjo katerih so šele pred borih nekaj stoletij tedanji znanstveniki spoznavali človekov ustroj. Tudi pionirji psihologije so bili deležni svojega dela zasmehovanja. Sijajna angleška TV-serija o psihi, ki smo jo imeli pred nekaj leti priložnost videti tudi pri nas, je to več kot potrdila. Pa ne samo to: psihologija je pri svojem razvoju v veliki meri časovno gledano capljala daleč zadaj. Danes s posmehom gledamo na srednjeveške alkimiste, ki so iskali "kamen modrosti", ključ, po katerem bi kovine spremenili v zlato. Marsikatero spoznanje iz njihove zapuščine nam ne bi bilo dano, če se ne bi v vsaki zgodovinski dobi našlo nekaj posameznikov, manjšina oziroma peščica, ki je trdno sledila svojim prepričanjem, da "tam še nekaj je", in pri tem vzpostavila marsikatero novo resnico (danes seveda samo po sebi umevno, tedaj pa malo revolucijo) o človeku, njegovemu okolju in njegovemu mestu v Naravi.
Današnji astrolog se je - skozi odnos do moderne psihologije in istočasen trud, da bi izkoreninil mnoge zmedene ezoterične teorije in vedeževalski senzacionalizem - že dodobra oddaljil od nivoja astrologije, kakršen je bil v uporabi še na prelomu tega stoletja. Le osnovna zgradba in principi ostajajo isti. Obstaja marsikatero polje človekovega udejstvovanja, tudi znanosti, kjer je temeljnih premikov, sprememb, novih poti in tehnik bistveno manj kot v astrologiji. Če se je zgodnji astrolog še pozival na planetarne vzorce kot vzrok za dogajanja in obenem vpliv bogov, ki živijo na teh planetih, današnji astrolog svoje znanje v veliki meri povezuje z vzgibi in gonili, zakoreninjenimi v podzavesti stranke, na enak način kot to počne psiholog.
IZVOR
Najstarejši znani viri umeščajo začetke astrologije v čas več tisočletij pred našim štetjem in v prostor starodavnega Sumera in Kaldeje (tedanji sistem astroteologije), kasneje se je razširila in prenašala čez področja Babilonije, Asirije in Egipta. Široko znano je tudi dejstvo, da sta bili astrologija in astronomija do sedemnajstega stoletja neločeni. Tisočletja dolgo je bila astrologija čisto navaden in sprejemljiv pojav v človekovem življenju. Voditelji velikih imperijev so načrtovali velike premike in odločitve skupaj z dvornimi astrologi. To ni bil nekak kult kratke sape ali pa morda začasna intelektualna modna muha. Vplivala je tudi na kulturo mnogih narodov. Med znamenitimi podporniki astrologije lahko tako najdemo Konfucija, Aristotela, Cicera, Cezarja, "očeta medicine" Hipokrata, Ptolemeja, Pitagoro, Platona, Aleksandra Velikega, Vergila, Danteja, Nostradamusa, Spinozo, Shakespeara, Paracelsusa, Leibnitza, Schillerja, Goetheja, barona Napiera (ki ga poznamo bolj po logaritmih), Napoleona in mnoge druge.
Morda še bolj kot vsi omenjeni pa so za astrologijo pomembni slavni znanstveniki in astronomi kot na primer Kepler, Newton, Brahe, Kopernik in Galilei. Astrologija jim je pomenila kruh, kajti njihovo raziskovanje resnic o vesolju in nebesnih telesih, po katerih jih poznamo danes, je bila trn v peti v enaki meri kot astrologija. Nihče ni kar tako financiral odkritij, ki bi lahko zamajala tedanjo ureditev, postavljeno s strani krščanske Cerkve. Danes marsikateremu priznavamo genialnost, v svojem času pa so tvegali mučenje in celo lastno glavo, ko so odkrivali vzorce, ki jih danes z lahkoto posnamemo iz priročne knjige. Keplerjevi trije zakoni planetarnega gibanja, ki so potrdili Kopernikovo heliocentrično teorijo in s tem ovrgli prepričanje, da je Zemlja središče vesolja, s čimer se je pričela nova era astronomije, in ki so bili glavni podporni kamen, na katerem je Newton utemeljil svojo teorijo gravitacije, so rezultat vestnega in trdega dela, pri katerem je bila astrologija eden poglavitnih motivov. Kepler je ob tem v svojem delu Harmonices mundi zapisal, da "duša v sebi nosi idejo zodiaka ali še raje kar njegovega centra...".
ZAKLJUČEK
Astrologije spričo vsega tega ne moremo kar zanikati. Danes se človeku, ki v žepu nosi astrološko knjigo, ni več potrebno bati zasramovanja. V zadnjih desetletjih je bilo opravljenega veliko dela. Nove možnosti znanstvenega pristopa so prinesle tudi astrologiji veliko koristi, spoznanj o človeku, njegovem značaju in vlogi je vedno več. Namesto anatemiziranja astrologije, kar na pragu Vodnarjeve dobe pomeni nekak anahronizem, bi jo pravzaprav veljalo koristneje uporabiti, za kar pa je možnosti vsekakor veliko. Nekdo je nekoč duhovito pripomnil, da gre verjetno le za strah pred tem, da nas neka nebodigatreba paraznanost lahko razgali in na ta način napravi bolj ranljive. Kot da tega človek tudi brez astrologije ne bi počel že na desetine načinov. Astrologije se nam ni treba bati. Če se za hipec spomnimo samo genetskih prizadevanj in strupov v otroški hrani, bi se pravzaprav bolj morali bati sami sebe.
(objavljeno v reviji Karma plus, št. 11, avgust 2002)
