Znanost in duhovnost
Objavljeno: 26.7.2004
Avtor: LN Uredništvo
Igor Kononenko:
ZNANOST IN DUHOVNOST
Znanost temelji na dolgoletnem nabiranju objektivnega znanja, ki je induktivno izpeljano iz empiricnega opazovanja realnosti. Duhovnost temelji na subjektivnem vedenju, ki ga dusa nabira z izkusnjami v stevilnih zivljenjih. Duhovnost je nujno subjektivna, znanost je nujno objektivna. Duhovnost poudarja razvijanje cutov, znanost pa razvoj razuma. Duhovnost je predvsem intuitivna, znanost pa logicna. Znanost temelji na vzrocnosti, v duhovnosti pa vzrocnost pogosto odpove, saj cas ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga razumeti in sprejeti sebe in vesolje.Preucevanja znanosti in duhovnosti se bomo lotili z obravnavanjem osnovnih pojmov, ki jih znanost vsakodnevno intenzivno uporablja, ce pa zelimo te pojme definirati, pa imamo tezave, saj so to osnovni pojmi, ki jih vzamemo kot dejstvo in se jih ne da definirati. Samo izkustveno in intuitivno si predstavljamo njihov pomen. Ti pojmi so prostor, vakuum, energija, materija, misel, informacija, cas, realnost in svobodna volja.
PROSTOR
Kadar razumsko razmisljamo o dogajanju v prostoru, smo omejeni na osnovne tri prostorske dimenzije in kot cetrto dimenzijo obicajno navajamo cas. Razumsko si je tezko predstavljati vec kot tri dimenzije, saj smo navajeni ziveti znotraj teh omejitev. Matematika pa pri vpeljevanju visjih dimenzij nima nobenih tezav. Edini razlog, da ne verjamemo v obstoj visjih dimenzij, je nasa omejenost. Obstoj visjih dimenzij je hkrati zastrasujoc. Ce obstajajo (inteligentna) bitja, ki zivijo v vec dimenzijah, se lahko njihove tridimenzionalne sence kadarkoli pojavijo pred nasimi ocmi in lahko tudi kadarkoli zginejo (kar bi seveda tuzemeljski opazovalec oznacil za cudez). Za lazjo predstavo si lahko zamisljate bitja, ki zivijo v samo dveh dimenzijah - v ravnini. Ko porinem svoj prst skozi tako ravnino in ga potem umaknem, preseneceni dvodimenzionalni opazovalec vidi, kako se je dvodimenzionalni prerez mojega prsta naenkrat pojavil kar iz nic pred njegovimi dvodimenzionalnimi ocmi in zatem kar naenkrat izginil"
Danes se vedno ni splosno sprejete fizikalne teorije, ki bi obrazlozila vse fizikalne pojave, ki jih znamo izmeriti (predvsem je velika uganka sila gravitacije). Novejse fizikalne teorije uvajajo dodatne prostorske dimenzije zato, da dosezejo enovitost vseh sil, ki jih v svetu poznamo. Nekatere teorije zahtevajo samo eno dodatno dimenzijo, nekatere pa tudi do deset in vec dodatnih dimenzij. To pa hkrati pomeni, da fiziki ne samo da dopuscajo vec kot tri dimenzije, ampak dopuscajo moznost obstoja poljubno mnogo vzporednih tri in vecdimenzionalnih vesolj! Celo nacrtujejo poskuse, ki bi take hipoteze lahko podprli.
VAKUUM, ENERGIJA, MATERIJA
Ce si predstavljamo atom, povecan v dimenzije stanovanjskega bloka, potem je tako rekoc celotna masa atoma skoncentrirana v srediscu v jedru, velikem kotglavica bucike. Sto metrov naokrog brnijo elektroni, ki pa ostanejo tudi v tej povecavi nevidni. Prostor med jedrom in elektronskim ovojem je prazen. Atom je prakticno sestavljen popolnoma iz vakuuma, toda vakuum ni tisto, kar si obicajno predstavljamo. V vakuumu neprenehoma nastajajo iz "nic" delcki v parih, zazarijo kot kometi in spet izginejo, materija se spremeni v zarcenje, zarcenje v materijo. Novi delci se pojavijo in izginejo. Preden so fiziki lahko razvozlali, kaj se dogaja, je bila potrebna ena najbolj obcudovanja vrednih stvaritev cloveskega duha: kvantna mehanika. Ta teorija najmanjsih delcev je genialna in sokantna obenem. Genialna, ker dogajanje v mikrosvetu v popolnosti opise, in sokantna, ker zdravemu cloveskemu razumu popolnoma nasprotuje. Kvantna mehanika je lahko razlozila vse posebnosti, ki jih je fizika opazovala vse od nastanka - in napovedovala nova, se nenavadnejsa odkritja.
Eden od velikih uspehov kvantne mehanike je bila napoved antimaterije. Teoreticni fizik Paul Dirac je 1928 v formulah odkril do tedaj neznano obliko materije: antimaterijo. Podobna naj bi bila normalni materiji razen z obratnim nabojem in naj bi zgorela v blisku zarkov takoj, ko naj bi se srecala z normalno materijo. In stiri leta kasneje je bila antimaterija res odkrita. Mocno poenostavljeno si lahko predstavljamo preprosto enacbo 0 = -1 + 1. Torej iz nic lahko dobimo enko in njeno nasprotje, negativno enko. Ce ju sestejemo, dobimo zopet nic.
V resnici antimaterija nastane iz vakuuma. Vakuum, tako je ugotovil Dirac, ni zares prazen. Nasprotno. Gosto je napolnjen z jezerom elektronov negativne energije (kasneje poimenovanim Diracovo jezero). Elektroni v jezeru so skriti pred nami, ker prostor homogeno napolnjujejo. Sele ce homogenost unicimo, lahko nasi merilni instrumenti reagirajo. Ce na primer ustrelimo z energetskim zarkom v Diracovo jezero, in katapultiramo enega od elektronov na pozitivno energijo, potem vidimo, kako materija nastane iz nic: opazujemo tako elektron kot tudi luknjo v Diracovem jezeru, ki ji pravimo pozitron. Ce se elektroni in pozitroni srecajo, se medsebojno unicijo: elektron pade nazaj v luknjo v Diracovem jezeru, elektron in pozitron izgineta iz zornega polja (prizorisca). Preostane samo blisk energije - in vakuum, iz katerega sta nekoc oba nastala.
Ze stoletja pred fiziki so modreci posvecali posebno pozornost praznini, ki je bila koncni cilj njihovega iskanja na duhovni poti. To iskanje se je dogajalo v razlicnih casih v razlicnih duhovnih preoblekah, vodilo je preko razlicnih poti in se zmerom koncalo pri istem rezultatu: v praznini se iskalec zdruzi z univerzalno zavestjo. Ta univerzalna zavest je poznana v vseh kulturah. Hindujci jo imenujejo "atman, kristjani "sveti duh" itd. Sufijski mistik Ibn al-Arabi je v 12. stoletju pogled v nic opisal takole: "Ne prenehas obstajati, toda tudi nic vec ne obstajas. Ti si On, brez vsakrsne omejitve." Ali kakor je rekel tretji zenski patriarh: "Praznina tu, praznina tam, toda neskoncni univerzum stoji pred tvojimi ocmi." Nic kot pratemelj nasega sveta.
MISEL, INFORMACIJA, PROSTOR IN MATERIJA
V duhovnosti fizicna razdalja seveda ne predstavlja kake hude omejitve. Misel, ki jo poslje nek duhovni ucitelj ali terapevt, je v trenutku prisotna pri ucencu ali pacientu, ne glede na razdaljo. Skorajda ni cloveka, ki ne bi imel telepatskih dozivetij, kar povecuje zaupanje v to, da je telepatija mozna. Hkrati s prenosom informacije pa velja, da ta miselna informacija lahko vpliva tudi na fizicni svet - na materijo. Raziskave telepatije in telekineze to tudi potrjujejo. Npr. rezultat dvanajst let natancnega in kriticnega eksperimentalnega dela vrhunskih strokovnjakov skupine PEAR (Princeton Engineering Anomalies Research - Princetonske raziskave anomalij v tehniki) Univerze v Princetonu in drugod po svetu potrjuje, da clovek lahko zavestno vpliva na fizikalne procese ne glede na razdaljo med clovekom in fizikalnim procesom ter da clovek lahko zaznava obcutke drugega cloveka ne glede na razdaljo med njima.
Rezultatom teh poskusov lazje zaupamo zaradi kompetentnosti raziskovalcev. Vodja raziskav skupine PEAR je profesor dr. Robert Jahn, dolgoletni in zasluzni dekan Fakultete za tehniko in uporabno znanost na Univerzi v Princetonu v ZDA. Profesor Jahn je clan Ameriskega fizikalnega drustva in Ameriskega instituta za aeronautiko in astronavtiko in je bil med drugim tudi predsednik AIAA Tehnicnega odbora za elektricne pogone, urednik revije AIAA Journal in clan Svetovalnega komiteja za vesoljsko znanost in tehniko pri NASA.
V preteklosti so ze mnoge raziskovalne skupine po svetu (od leta 1959 do 1987 je bilo opravljenih preko 800 studij, ki jih je opravilo vec kot 60 razlicnih raziskovalcev) opravile podobne studije in vse so dobile podobne rezultate. Skupina PEAR je tako samo potrdila ze prej dobljene rezultate, le da so poskusi te skupine precej bolj previdno in natancno nacrtovani, preverjeni in rigorozno statisticno obdelani, tako da ne puscajo vec nobenega dvoma v verodostojnost objavljenih rezultatov. Podobne poskuse delajo tudi z zivalmi in rastlinami in rezultati so podobni. Obstaja pa seveda se vedno vprasanje razlage teh fenomenov.
Vendar se uradna znanost temu na vse kriplje upira in si zatiska oci. Razlogov je vec. Prvi razlog je slaba ponovljivost rezultatov. Rezultati poskusov skupine PEAR so pokazali na relativno majhen vpliv eksperimentalnih oseb na spremembo obnasanja generatorja nakljucnih stevil. Pri zavestnem vplivanju na povecanje stevila nicel ali enic je bil rezultat vpliva v povprecju priblizno en spremenjen izhod na 10.000 izhodov, kar je navidezno zgolj nakljucje. Vendar so rezultati statisticno pomembni. Podrobna statisticna analiza je potrdila, da je verjetnost, da bi po nakljucju dobili taka odstopanja, kot so jih, manjsa od ene milijoninke! Nadaljnji poskusi so potrdili ponovljivost in statisticno pomembnost rezultatov. Iz majhnosti vpliva, pa vendar statisticne pomembnosti rezultatov, lahko sklepamo, da je ravno majhnost vpliva zavesti na fizikalne procese vzrok, zakaj moznost vpliva zavesti na fizikalne procese do sedaj ni bila priznana v znanstvenih krogih. Le redko so se v javnosti pojavljali t.i. mediji, ki so dokazovali telepatske sposobnosti, ki pa jih je bilo tezko preveriti zaradi slabe ponovljivosti rezultatov.
Poleg slabe ponovljivosti na nesprejemanje rezultatov s strani uradne znanosti vplivajo tudi globji razlogi. Ker ni (znanstvene) razlage za te pojave, se s temi in podobnimi rezultati rusijo temelji znanosti, kar je seveda zelo bolece. Hkrati se rusijo temelji, na katerih so mnogi posamezniki zgradili svoj ego. In nenazadnje, profitni sistem zahteva neduhovne in neozavescene ljudi, da jih lahko izkorisca.
CAS
Na zivljenje pogosto ne znamo gledati s stalisca vecnosti in nas zato cas neprestano omejuje, saj se nam zdijo stvari, ki jih pocnemo v zivljenju, silno pomembne in jih moramo zato pravocasno opraviti. Pa vendar je vsakemu srednjesolcu s stalisca matematike jasno, da je poljubno dolg casovni interval, bodisi, da gre za eno sekundo, eno leto ali milijardo let, enak nicli v primerjavi z vecnostjo. To je matematicno dejstvo! Ce smo vecni, potem je pomembnost casovnega obdobja enega zivljenja na planetu zemlja zanemarljivo majhna. Kako se pocuti cloveski ego ob tem razmisleku? Ali je res tako zelo pomembno, da ne zamudis sestanka, sluzbe, razprodaje ali zabave?
V znanosti velja princip vzrocnosti, ki je vezan na cas: pretekli dogodki vplivajo na potek dogodkov v sedanjosti oziroma bodocnosti. Linearnost casa igra pri tem kljucno vlogo. Kar se je zgodilo prej, lahko vpliva na bodocnost, obratno pa "ni mogoce". Kakrsnikoli poskusi, ki bi nasprotovali linearnosti casa, so vnaprej obsojeni na sarlatanstvo. Pa vendar je ze Einstein pokazal na relativnost casa, kar seveda zrahlja zakoreninjeno mnenje, ki postane "samo po sebi umevno". Novejsa dognanja v kvantni fiziki tudi potrjujejo, da cas ni neobrnljiv, seveda pa pri tem postavljajo zelo stroge pogoje, pod katerimi se take izjeme lahko zgodijo. Te omejitve so vezane predvsem na zelo kratke casovne in prostorske intervale kot tudi na specificne ekstremne vrednosti energijskih stanj kvantnih delcev.
NEDOLOCENOST REALNOSTI
V duhovnih ucenjih velja, da je prava realnost duhovna, fizicni obstoj pa samo sluzi duhovnosti. Clovek je natancno nacrtovan instrument za interakcijo s fizicnim svetom na nacine, ki potencialno omogocajo doseganje duhovnih ciljev, ki so nedosegljivi brez fizicnega telesa. Torej fizicno je bistvenega pomena vendar samo kot pripomocek. Clovesko telo je potencialno sveto orodje, ki lahko nadzira spiritualnost.
Rezultati telepatskih poskusov na Princetonski univerzi ne bi bili pretirano presenetljivi, vsaj ne za tiste ljudi, ki imajo sami kako osebno izkusnjo s telepatskim ali intuitivnim prebliskom, ce ne bi potrjevali, da je vpliv tudi casovno neodvisen. Eksperimentalno so namrec potrdili tudi vplive na materijo oziroma zavest za nekaj dni vnaprej in tudi za nekaj dni nazaj. Skupina PEAR je skrbno nacrtovala dve vrsti poskusov: zavestni vpliv ljudi na generatorje nakljucnih stevil ter poskusi zaznavanja obcutkov oddaljenih ljudi, ki so bili izpostavljeni razlicnim situacijam. V obeh vrstah poskusov so bili rezultati neodvisni od prostorske, pa tudi casovne razdalje! Npr. poskuse z generatorji naključnih stevil so ponavljali z razlicnim casovnim zamikom: oseba je imela za nalogo vplivati na rezultate generatorja nakljucnih stevil v preteklosti (z zamikom do 336 ur = 2 tedna) in v bodocnosti (z zamikom do 72 ur = 3 dni). Pri tem so bili rezultati meritev v preteklosti shranjeni in jih do izvedbe poskusa ni nihce pogledal. Rezultati so bili enako pozitivni kot pri poskusih brez casovnega zamika.
Kljub neintuitivnim rezultatom pa lahko slutimo razlago za te pojave ravno s pomocjo kvantne fizike. V kvantnem svetu namrec velja, da dokler stanja sistema ne pomerimo, so vsa stanja mozna in njihove verjetnosti doloca valovna funkcija. V kvantni mehaniki je namrec vsak materialni delcek, vsak elektron, vsak proton, vsak jedrni delcek vedno val in delcek obenem. Tako dolgo, dokler se "kvantni objekt" premika po prostoru, ga opisuje valovna funkcijo. Nikjer se v resnici ne nahaja, obstaja samo kot prekrivanje moznih poti in krajev bivanja. Ce val naleti na oviro, detektor, fotografski papir, naso ocesno mreznico, se nemudoma spremeni v delcek. Fiziki govorijo o "kolapsu valovne funkcije". Mnoge moznosti se reducirajo na eno realnost. Valovna funkcija je porusena (razpade).
Taka porusenja se dogajajo neprestano in vsako preoblikuje moznosti v resnicnosti. Ali kot je formuliral fizik John Davidson: "Svet je tudi na najnizjem nivoju kreativen." Toda ko proucujemo, kdaj natančno se valovna funkcija porusi, naletimo na nenavadno tezavo: kvantna nenatancnost se prenese na vse udelezene merilne instrumente. Tako kot je elektron mesanica iz "morda tu" in "morda tam", tako izkazuje po zakonih kvantne mehanike tudi merilni instrument mesano stanje "elektron morda izmerjen tu" in "elektron morda izmerjen tam". Ta nenatancnost se prenese na racunalnik, ki shranjuje rezultate, na tiskalnik, ki jih natisne, celo na papir. Toda ce pogledamo na papir, ni sledu o prekrivanju: vidimo eno samo realnost - meritveni rezultat. Kje se je izvrsil prehod od moznosti v realnost? Amit Goswami meni: v trenutku, ko kvantni svet trci oziroma se sooci z zavestjo. Univerzalna zavest povzroci, da se valovna funkcija porusi. Zavest ustvari materijo. Svet obstaja sele, ko ga zavest opazuje. Zaradi tega nismo se nikoli videli vseh moznosti kvantne mehanike - in jih tudi nikoli ne bomo.
Torej kvantni princip nedolocenosti stanja vse do meritve pravzaprav pomeni vse do meritve, ki jo izvrsi zavestno bitje. Ta princip srecamo v razlicnih duhovnih ucenjih, hkrati pa ga zagovarjajo tudi mnogi vrhunski fiziki. Po tem principu realnost ni dolocena, dokler je ne premeri zavestni opazovalec. Sele v tistem trenutku je realnost fiksirana. Do takrat pa je realnost sicer omejena z zakoni narave, vendar so vsa stanja znotraj teh okvirov se vedno mozna, ne glede na to, da je npr. racunalnik ze izpisal rezultate na papir. Sele v trenutku, ko te rezultate na papirju pogleda clovek, postane realnost fiksna, do takrat pa jih lahko spreminjamo, npr. z mentalnim vplivom na eksperiment, ki se je zgodil v preteklosti, kot so to poceli na Princetonski univerzi.
Veliki matematik John Von Neumann, ki je razvil rigorozno matematicno osnovo kvantne mehanike, je verjel, da edino cloveska zavest lahko zrusi valovno funkcijo. Dobitnik Nobelove nagrade, fizik Eugene Wigner, je zapisal: " (Iz povedanega) sledi, da je kvantni opis objektov pod vplivom vtisov, ki vstopajo v mojo zavest" Sledi, da ima zavest drugacno vlogo v kvantni mehaniki kot nezavedna merilna naprava." Slavni fizik John Wheeler je naredil se korak naprej. Po njegovem se lahko vesolje pojavi v fizicni realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Opazovalec je nujen za ustvarjanje vesolja, saj je vesolje stvaritev opazovalca.
SVOBODNA VOLJA
V zidovskem duhovnem ucenju verjamejo, da je Bog pooblastil cloveka, da interpretira realnost. Svet je ustvaril Bog, vendar je oblikovanje in interpretiranje prepusceno cloveku. To pooblastilo je osnova svobodne volje. Zavest lahko vpliva na realnost samo, ce ima svobodno voljo, hkrati pa svobodna volja brez zavesti ne more obstajati. Svobodna odlocitev je lahko svobodna samo, ce jo zakoni narave ne omejujejo (prevec) in ce ni dolocena z nobenim fizikalnim pojavom. Torej svobodna volja ne more biti rezultat deterministicnega procesa niti rezultat nakljucnega procesa v okviru naravnih zakonov. Ce vesolje vsebuje svobodno voljo, mora le-ta delovati preko interakcije, ki transcendira tako determinizem klasicne fizike kot tudi nakljucnost kvantne fizike.
Ce obstaja entiteta, ki lahko zrusi kvantno valovno funkcijo, potem je najbolj smiselno, da je ta entiteta ravno svobodna volja. Samo svobodna volja lahko transcendira kvantno nakljucnost. Iz kvantne (meta)fizike sledi, da je narava pooblastila cloveka, da doloci fizikalno realnost znotraj okvirjev naravnih zakonov. Analogno temu iz zidovskega izrocila sledi, da je Bog, Stvarnik narave, pooblastil cloveka, da doloca duhovno realnost znotraj okvirjev, ki jih doloca halakhah (zidovski zakon). Duhovna realnost potem vpliva na fizicno realnost. Torej je clovekova dolocitev duhovne realnosti osnova tudi za dolocitev fizicne realnosti. Hkrati velja da narava sama nima zmoznosti samorealizacije. Clovek je nujno potreben da prenese sebe in vesolje v realnost. Torej Bog ne doloca realnosti, ampak je za to odgovoren clovek.
ZNANOST V NOVI DOBI
"Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa."Albert Einstein
Znanost se kljub vsem zavoram in predsodkom sicer počasi, a vztrajno prilagaja prihajajoči Novi dobi. Najbolj konzervativni področji sta najverjetneje medicina in fizika in kot kaže bo ravno na teh dveh področjih v prihajajočih desetletjih največ potrditev duhovnih pogledov na svet. Potrditve se vse pogosteje pojavljajo v znanstvenih krogih in vse več je "spreobrnjencev", ki so bili še pred kratkem najbolj zagrizeni skeptiki. Kot na ostalih področjih, je tudi v znanosti največja zavora monetarni sistem, ki ima danes pod nadzorom glavnino znanstvenih raziskav.
Ogledali si bomo nekatere trende v znanosti, ki ustrezajo Novi dobi: preučevanje meje med življenjem in smrtjo, znanstveno preverjanje astrologije, relacijo med medicino in religijo, raziskave komplementarne medicine, ekološko kmetovanje in raziskovanje spomina vode, na katerem temeljita npr. homeopatija in zdravljenje z esencami. Na koncu si bomo ogledali stroge meje, ki jih matematika postavlja simboličnim jezikom in s tem znanosti kot taki, ki te jezike uporablja za opisovanje sveta.
⁄IVLJENJE IN SMRT
Kljub neslutenemu napredku znanosti v zadnjih 50 letih znanost ni našla odgovora na vprašanje, kje je meja med živo in neživo materijo, kaj ločuje življenje od smrti. Biokemično in fizikalno se truplo takoj po smrti ne razlikuje od živega telesa. Zaenkrat torej znanost ni sposobna razložiti življenja - mogoče ravno zato, ker ji manjka koncept duše. Vse več se tudi v znanosti postavljajo in preverjajo hipoteze o posmrtnem življenju.
Največ so bila na tem področju preučevana obsmrtna doživetja, s katerimi se srečajo zavesti ljudi v ekstremnih primerih, najpogosteje ko doživijo klinično smrt. Anekdotski primeri so navedli raziskovalce na obsežnejše študije, ki so potrdile, da so si obsmrtna doživetja nenavadno podobna in da v nekem smislu potrjujejo religiozne razlage posmrtnega življenja.
Drugo obsežno področje raziskav je spontana ali hipnotična regresija. V regresiji se človek lahko spomni podrobnosti iz preteklosti, ki segajo daleč pred njegov datum rojstva. Zelo živo lahko doživi zgodovinske situacije, jih zelo natančno opiše in s pomočjo zgodovinarjev se potem preveri avtentičnost takih doživetij. Zanimivo pa je tudi to, da se posameznik lahko spomni tudi doživetij svoje duše med dvema življenjema - ko se je duša pripravljala na naslednjo inkarnacijo. Če že ne potrjujeo reinkarnacije, pa te raziskave nedvomno govorijo v prid teoriji o kolektivni zavesti oziroma spominu.
Zanimivo študijo so napravili v Rusiji s pomočjo Kirlianove kamere. Merili so bioelektromagnetno polje (auro) ljudi po smrti. Izkazalo se je, da je aura človeka po smrti nekaj časa še prisotna in se dinamično spreminja, po nekaj dneh pa pade na nivo nežive materije. Potek spreminjanja aure pa je odvisen od tega, kako je posameznik umrl. Pri nenadnih in nepričakovanih smrtih (prometne nesreče) je prehod precej počasen in dinamičen - kot bi bila duša zmedena in ne bi vedela, ali naj se loči od telesa ali ne. Podobno se je dogajalo z aurami samomorilcev, le da so bile spremembe še bolj kaotične. Pri umrlih naravne smrti (dolgotrajna bolezen, starost) pa je bil prehod mirnejši. Pri raziskavi so imeli raziskovalci nenavadna doživetja (pogost občutek, da jih nekdo gleda in pogoste nenadne izgube energije) in nekateri so tudi hudo zboleli. Zato opozarjajo vse, ki bi se lotili take raziskave, na skrajno previdnost, predvsem pa na to, da se lahko take raziskave loti samo psihično in energijsko stabilna oseba.
ASTROLOGIJA
Astrologija je bila prva religija in prva znanost, ki jo je razvil človek. Astrologija v rokah nevednih napovedovalcev usode mnogokrat postaja karikatura znanosti. Vendar je še zmerom mogoče najti pot nazaj k viru. Ali kot svari Kepler "določene teologe, fizike in filozofe ... ki, povsem pravilno, zavračajo praznoverje astrologov, naj z vodo, v kateri so ga kopali, ne vržejo ven tudi otroka."
Francoski psiholog in statistik Michel Gauquelin je pred leti sklenil dokazati, da je astrologija brez vsake podlage. Njegove raziskave so ga privedle do nasprotnih ugotovitev. Michel Gauquelin raziskuje odnose med biološkimi in kozmičnimi pojavi že več kot 30 let in neizprosno ločuje resnico od domišljije in jo preverja z metodami znanosti. V svoji knjigi "Kozmične ure" je podrobno opisal svoja odkritja in odkritja mnogih drugih znanstvenikov, ki potrjujejo zelo močan vpliv Sonca, Lune in ostalih planetov na življenje na zemlji. Kot kaže, je dialog med človekom in vesoljem nujno potreben za naše preživetje.
Po Jungu je astrologija globoko zakoreninjena v človeški duši. Pogled na zvezdno nebo je človeka vedno silil, da sanja, in te nebeške sanje, ki so se po vsem svetu kopičile tisoče in tisoče let, so zapustile usedline v zavesti človeštva. To so arhetipi. Psihološki orisi astrologov iz preteklih dva tisoč let so poenostavljena verzija sodobne psihodiagnostike. Danes se z astrologijo ukvarjajo in jo uspešno uporabljajo zelo resni ljudje: psihologi, zdravniki, socialni delavci, kot tudi biologi in kmetovalci.
MEDICINA IN RELIGIJA
Prepad med ortodoksno znanostjo in znanostjo Nove dobe izvira iz prepada med materialističnim in duhovnim pogledom na svet. Mnogi znanstveniki so "verniki" v smislu, da je sprejemljivo samo tisto, kar je razložljivo z znanstvenimi metodami. Vsa ostala dejstva so zato nujno napačna in jih lahko ignoriramo. Tudi religiozno verni znanstveniki svojo vero najpogosteje omejujejo na svoje osebno življenje, češ da vera ne sodi v znanost. Pri tem ostajajo slepi verniki neke smeri religije, ki pogosto izključuje ostala mnenja kot nesprejemljiva. Nikakor ne dopuščajo možnosti, da se lahko svet razloži na različne načine (saj, kot bomo videli na koncu tega članka, je vsaka, pa tudi znanstvena razlaga, nujno omejena). Kljub temu se v novejšem času pojavljajo raziskave, ki pogumno rušijo tabuje.
Zdravnik Matjaž Lesjak, dr. med., takole razmišlja o novejših raziskavah, ki povezujejo religijo in medicino: "Ali lahko pomaga pacientom molitev za zdravljenje? Vse religije bodo to potrdile, dela pa so se lotili tudi zdravniki. V San Franciscu so v Pacific Medical Centru opazovali molitveni eksperiment. 10 tednov je skupina profesionalnih zdravilcev molila za skupino pacientov z AIDSom, kontrolna skupina pa je bila brez te podpore. V slednji je v tem obdobju umrlo 6 pacientov in nobeden v prvi. Dr.Elizabeth Targ - direktor psihosocialne raziskovalne enote pravi: "...pred 10 leti bi takšna študija pomenila profesionalni samomor in večina raziskovalcev je ne bi vzela resno." Medtem pa je kakšnih 200 študij potrdilo ugoden vpliv verskega in spiritualnega prepričanja na zdravje. Leta 1995 so proučevali vpliv vere na izid operacije na odprtem srcu v Dartmouth Hitchcock Medical Center v Massachusettsu. Napoved izhoda operacije je bila v korelaciji z močnim upanjem in tolažbo, ki so jo pacienti iskali v veri. Seveda pod vero danes ne spadajo samo institucionalna učenja svetovnih religij, ampak tudi transcendentna in spiritualna iskanja posameznikov in skupin. Dr.Herbert Benson, bivši kardiolog, uči tako v svojem Mind-Body Medical Institut v Bostonu različne tehnike relaksacije. Pravi: "...da izzoveš relaksacijski odgovor sta potrebni dve stvari, ponavljanje in utišanje uma. Za pacienta je ugodno, če ima zaupanje v svojega zdravnika in seveda prav tako, če zaupa v boga. Relaksacija v vsakem primeru zniža raven adrenalina ter ugodno vpliva na ekonomiko telesa.""
ZNANOST IN KOMPLEMENTARNA MEDICINA
Akupunktura je več tisoč let stara metoda zdravljenja, ki se je zadnjih letih uveljavila tudi v uradni medicini, čeprav ni znanstvene razlage njenega delovanja (endorfini razložijo samo delček akupunkture). Več tisoč raziskav je potrdilo učinkovitost akupunkture in uradna medicina je morala priznati, da akupunktura deluje, pa naj izgleda vse skupaj še tako neverjetno. Pri tem gre seveda mnogim v nos, kako so vendar neuki Kitajci lahko odkrili to silno zapleteno metodo...
Dr. Jacques Benveniste, dr. med. je leta 1984 po naključju odkril spomin vode - fenomen visoke stopnje razredčene vode. Opazil je, da so zelo razredčene razstopine vode, ki niso vsebovale niti ene same molekule originalne snovi, povzročale enake reakcije, kot da bi bile originalne molekule še vedno prisotne v vodi. Ko je svoje izsledke natančno preveril in jih zatem objavil, ga je raziskovalna srenja ostro napadla, češ da je rezultate ponaredil oziroma, da so njegovi poskusi napačno zastavljeni. Za njim so različne skupine poskušale ponoviti njegove rezultate. Nekaterim je uspelo, drugim pa ne. Vendar so znanstveni krogi sprejeli samo mnenje tistih, ki niso uspeli ponoviti njegove poskuse - na ta način ni bilo treba spreminjati obstoječe znanje. Kljub temu se mnogi znanstveniki danes ukvarjajo prav s spominom vode.
Mnogo alternativnih terapij uporablja spomin vode in imajo pri tem seveda lepe uspehe (uradni znanosti navkljub). Najbolj zana in razširjena je verjetno homeopatija. Homeopatija je v Sloveniji (še vedno) prepovedana in zdravnikom grozi odvzetje licence, če bi jo uporabljali. V zahodnoevropskih državah pa je homeopatija priznana, saj ne samo da se z njo ukvarjajo tudi zdravniki, ampak v nekaterih državah zdravstveno zavarovanje krije tudi homeopatsko zdravljenje. Drugo večje področje, ki uporablja spomin vode, je zdravljenje z esencami.
Predsednik državne zveze zdravilcev v Angliji (National Federation of Spiritual Healers) je zdravnik in enako velja tudi za slovensko društvo bioenergetikov. Vse več je tudi raziskav bioenergijskih pristopov k zdravljenju. Rezultati potrjujejo, da so bioenergijske terapije vsaj toliko učinkovite kot klasične terapije. Dr.Daniel J.Benor je objavil pregled 131 kontroliranih študij z angleškega področja. Izmed 131 študij jih 56 kaže signifikantne pozitivne rezultate. Avtor pravi: "čeprav imajo nekatere študije večje ali manjše pomanjkljivosti, še vedno ostaja prepričljivo število drugih z odličnimi eksperimenti in signifikantnimi rezultati. Če bi zdravljenje ("healing") bilo zdravilo, verjamem, da bi bilo sprejeto kot učinkovito na osnovi teh dokazov."
RAZISKAVE S KIRLIANOVO KAMERO
Skupaj s prof. dr. Tatjano Zrimec sva bila oktobra 1998 na konferenci KIRLIONICS-98 v St.Petersburgu v Rusiji. Zelo prijetno presenečenje je bilo, da so na konferenci nastopali v glavnem sami doktorji znanosti, profesorji in akademiki in vsi so uporabljali terminologijo: aura, čakre, bioenergija itd. in vsi so poudarjali nujnost odpreti srce in delati z ljubeznijo in iskreno. Na konferenci je bilo približno 25 znanstvenikov iz tujine (ZDA, Kanada, Velika Britanija, Peru, Koreja, Indija, Brazilija, Finska in seveda Slovenija) in približno 30 Rusov in znanstvenikov iz bivše SZ. Konferenca je bila odprta za rusko javnost in kar nekaj deset Rusov je redno hodilo na predavanja in diskusije. Seveda je velika večina njihove znanstvene literature na žalost samo v ruščini.
Poleg znanstvenikov s področij fizike, biologije, biokemije, medicine (zdravniki), matematike, psihologije, parapsihologije in računalništva je bilo na konferenci tudi nekaj deset alternativnih zdraviteljev. Predvsem je bil odmeven najslavnejši ruski bioenergetik Alan čumak, ki je postal slaven s svojimi TV oddajami, ki jih je spremljalo na milijone ljudi. Ko so ga oblasti opazile, je vlada (Rusko ministrstvo za zdravstvo) naročilo obsežno statistično analizo, ki je pokazala zelo močne učinke njegovih terapij preko TV: manj klicev prve pomoči, manj kriminala, drastično zmanjšanje obiskov zdravnikom itd. Sedaj ruska vlada podpira raziskave na področju alternativne medicine in na področju uporabe Kirlianove tehnike - vladni predstavnik je pozdravil udeležence konference.
Predavanja in diskusije so bile zelo pestre, od strogo znanstvenih do preprostih osebnih izkušenj različnih zdravilcev. Vsi terapevti so sodelovali v diskusijah, ki so zares potekale v odkritosrčnem in prijateljskem vzdušju, res polno ljubezni je bilo v vseh nas. Mnoge terapevte smo lahko izkusili na lastni koži.
Glavni razvijalec Kirlianove naprave Crown-TV in predsednik konference prof. dr. Konstantin Korotkov mi je povedal, da pred 10 leti zdravniki v Rusiji niso hoteli niti slišati za alternativno medicino. Danes pa praktično ni več bolnišnice, kjer ne bi uporabljali alternativnih pristopov k zdravljenju. To me je res spodbudilo, saj lahko pričakujemo podoben premik tudi pri nas. Dve leti po konferenci je rusko ministrstvo za zdravstvo priznalo napravo Crown-TV za uradni medicinski inštrument in se lahko (in tudi se) legalno uporablja v ruskih bolnišnicah.
SPOMIN VODE
Voda je osnova življenja, s tem se znanstveniki strinjajo. Navidezno je voda zelo preprosta tekočina, vendar znanost še danes ni razkrila vseh njenih skrivnosti. Voda je osnova mnogih komplementarnih načinov zdravljenja. Homeopatija, zdravljenje z esencami, radionika, najbrž pa tudi ostale vrste terapij vsaj do neke mere uporabljajo spomin vode, saj smo živa bitja pretežno sestavljena iz vode. Danes se mnoge raziskovalne skupine ukvarjajo s preučevanjem spomina vode.
Dvanajst let je Japonec Masaru Emoto proučeval, kako bi lahko spomin vode in v vodi shranjene informacije napravil vidne. V teh letih je posnel in ovrednotil na desettisoče fotografij. Izkazalo se je , da so pri minus 5 stopinjah Celzija optimalni pogoji, da z ohlajenim mikroskopom vidimo kristalizacijske oblike vode. Dobra voda kristalizira v obliki šesterokotnika, podobno kot snežinke. Okrog šesterokotnika so kristalni okraski. Po zgradbi, pa tudi po barvi kristala in po njegovem središču lahko sklepamo, kakšne so informacije, ki so shranjene v vodi, in jih potem interpretiramo. V svoji knjigi "The Message from the Water" je Masaru Emoto predstavil sto najlepših mikroskopskih fotografij kristalov. Po Emotovih spoznanjih se informacije shranjujejo v napetostnem polju med atomskim jedrom in elektroni, ki ga obkrožajo, in njim pridruženimi roji (klastri). Kristali so trdne snovi s praviloma jasno razvrščenimi atomi in molekulami. Snežinke nastanejo v različnih pogojih in zato ni dveh kristalov, ki bi enako izgledala. Vsi snežni kristali imajo sicer enako osnovno strukturo (šesterokotnik) in različne vode na Zemlji začnejo kristalizirati z enakim kristalnim vzorcem. Toda tudi če bi zmrznili sto vzorcev iste vode, ne bi dobili dveh točno enakih vzorcev. Kažejo pa se primerljive podobnosti in tendence v strukturi kristalne mreže v vseh vzorcih. Nepravilnosti in razpadajoči šesterokotni kristali v primerjavi z lepimi , pravilnimi snežnimi zvezdami kažejo na slabo informacijo, ki je shranjena v vodi.
Za izhodiščno snov eksperimentov je bila izbrana destilirana voda. Tipičen poskus je potekal takole. Vodo so porazdelili v dve enaki steklenici. Na eno steklenico so npr. prilepili listek z natipkano besedo "hvala", na drugo steklenico pa "ti, norec". Potem so pustili obe steklenici eno noč počivati. Naslednji dan so vodo zmrznili in fotografirali kristale, ki so se izoblikovali. Vodi sta se vpadljivo razlikovali. Rezultati so pokazali, da voda dejansko reagira na vse, kar se dogaja v njeni okolici. V raziskavah so vodni kristali različno reagirali na poskuse izpostavljanja glasbi, različnim mentalnim vplivom kot tudi napisanim besedam. Reakcije so bile nepričakovano mnogovrstne. Voda shranjuje tudi naše misli in čustva in celo trpi z nami. Če molimo ali blagoslavljamo, se spremeni tudi kristalna struktura vode.
Na Univerzi v Stuttgartu skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Bernda Kroeplinga z mikroskopom opazuje strukturo mineralov posušenih kapljic vode in človeške sline. Tudi oni so prišli do podobnih hipotez kot Masaru Emoto. Če je voda živa (npr. studenčnica v čistem naravnem okolju) ali izpostavljena pozitivnim informacijam, je struktura mineralov v posušeni kapljici simetrična in tvori lep vzorec. Če pa je voda mrtva (npr. voda mrtvega ribnika) ali izpostavljena slabim energijam, minerali v posušeni kapljici tvorijo brezoblično strukturo. Z opazovanjem strukture mineralov posušene kapljice sline ugotavljajo razlike v energijskem stanju pacienta pred in po energijskem uravnovešanju (terapiji) z esencami. Razlike pred in po terapiji so očitne. Začetno stanje je seveda različno od pacienta do pacienta. Po terapiji pa je struktura mineralov v posušeni kapljici sline skoraj vedno precej bolj urejena in simetrična kot pred terapijo.
V Sloveniji se z vitalizacijo vode s pomočjo prenosa informacije v vodo in tudi v druge materiale ukvarja Vili Poznik iz Celja. Razvil je Kozarec 2000, ki v natočeno vodo prenese informacije, ki so zakodirane (s pomočjo orgonskega sevalnika) v steklu kozarca. Preliminarne raziskave so potrdile pozitivno delovanje kozarca - hitrejša rast zalivanih rastlin, boljši kruh, ki je zamešen z vitalizirano vodo, hitrejša rast piščancev, ki pijejo vitalizirano vodo, kot tudi boljša aura ljudi, ki pijejo vodo iz Kozarca 2000 (slednjo raziskavo smo naredili na Fakulteti za računalništvo in informatiko s pomočjo Kirlianove kamere Crown-TV).
EKOLOÖKO KMETOVANJE
Ekološko kmetovanje se je v zadnjih nekaj letih začelo intenzivno širiti. To je kmetovanje brez vsake kemije (brez umetnih gnojil, škropiv, brez antibiotikov in pomirjeval za živino itd.), brez genske manipulacije živalskih in rastlinskih osebkov, brez mučenja živali (živina se lahko prosto giblje na svežem zraku, soncu in travi) in brez nepotrebnega prevoza hrane na velike razdalje, ki tudi obremenjuje okolje z izpušnimi plini tovornjakov, ladij in letal (npr. doma lahko kupim slovenski jogurt, maslo itd., nesmiselno je maslo prevažati iz npr. Nizozemske ali Danske itd.). Ekološko kmetovanje ima sicer za okoli 10% nižji pridelek, ki pa je bistveno kvalitetnejši, hranljivejši in seveda neprimerno bolj zdrav. Vendar pa ekološko kmetovanje ni preprosto in je zanj potrebno veliko znanja in izkušenj, da lahko konkurira kemično pridelani hrani.
Konec avgusta lani je bil v Baslu v Övici svetovni znanstveni kongres ekološkega kmetijstva IFOAM 2000. Udeležilo se ga je 1500 raziskovalcev iz celega sveta (zbornik je obsegal 750 strani znanstveno raziskovalnih in preglednih člankov). Na kongresu je bilo razvidno, da je ekološko kmetovanje postalo svetovno gibanje, ki so ga začele podpirati tudi vladne organizacije. Da kmetija postane ekološka, potrebuje dve leti prehodnega obdobja, da se kolikor toliko izčisti od kemije. V tem obdobju so nujne državne subvencije, saj je pridelek v tem času nižji, hkrati pa se še ne more šteti za ekološkega. Kljub temu pa je v Italiji, Avstriji in Övici že 10% kmetij ekoloških in ta trend se nadaljuje. Hkrati se dogaja, da imajo ekološke kmetije dobiček, saj prodajo vse pridelke, medtem ko imajo konvencionalne kmetije izgubo, saj presežne kemično pridelane hrane ne morejo prodati. Pri ekoloških kmetijah so v veljavi stroga pravila in nadzorni sistem, tako da lahko kupec res zaupa oznakam "BIO" na izdelkih.
Pri ekološkem kemtovanju je prisotnih več struj, ki bi jih lahko razdelili v dve skupini: strogo znanstven pristop, ki se zanaša na strogo znanstvene izsledke, in pa duhovni pristop, ki upošteva tudi dejavnike, ki jih znanost danes še ne priznava (npr. mentalni vpliv na rastline in živali, uporaba homeopatsko in drugače kodiranih pripravkov za npr. zalivanje in škropljenje rastlin ter napajanje živali, astrološke vplive na rastline itd.). V drugi skupini so najvidnejši predstavniki biodinamičnega kmetijstva, ki ga je zasnoval Rudolf Steiner. Tudi v Sloveniji se ekološko kmetovanje hitro širi in tudi pri nas sta prisotni obe struji. Prvo, bolj znanstveno orientirano, predstavlja Zveza združenj ekoloških kmetov (s kolektivno znamko Biodar), drugo, ki ima daljšo tradicijo in temelji na biodinamičnem kmetovanju, pa predstavlja društvo Ajda (z znamko Demeter).
NOVA ZNANOST O ZAVESTI
Oktobra lani smo v Ljubljani v okviru vsakoletne konference o kognitivnih znanostih organizirali mednarodno znanstveno konferenco "Nova znanost o zavesti". Konferenca je med drugim obravnavala tudi principe komplementarne medicine in mejne pojave zavesti. Na konferenci sta bil najvidnejša gosta iz Rusije biolog prof. dr. Vladimir Voeikov iz Moskovske državne univerze in fizik prof. dr. Konstantin Korotkov iz Zvezne tehnične univerze v St. Petresburgu. Prof. Voeikov je poudarjal, da je živo bitje predvsem informacijski in šele zatem energijski sistem, kar je seveda v skladu s pristopi komplementarnih metod zdravljenja, ki jim pogosto pravimo tudi "informacijska medicina". Prof. Korotkov je predstavil ruske poskuse s Kirlianovo kamero in predvsem senzitivnost Kirlianove kamere, ki lahko zaznava različna mentalna stanja človeka. Biofizik prof. dr. Dejan Rakovič iz Univerze v Beogradu pa je predstavil holističen pogled biofizikalne osnove komplementarne medicine, ki temeljijo na resonanci mikrovalovnih frekvenc. Dr. Avraham Schmidt iz francoskega inštituta Aco de Paou je predstavil vodo kot informacijski sistem in poudaril nujnost čiste vode za (informacijsko) zdravljenje narave na našem planetu.
V okviru konference so bile organizirane tudi tri okrogle mize, od katerih je eno (O količini psihične energije) sofinanciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Zaključke konference bi lahko strnili v nekaj smernic za bodoče raziskave mejnih pojavov zavesti:
• Vse poskuse za preverjanje mejnih pojavov je potrebno zelo natančno načrtovati, da se vpliv eksperimentatorja in sugestije čimbolj izključi.
• Namesto o količini energije bi bilo bolj primerno pri komplementarnem zdravljenju govoriti o količini informacije.
• Vpliv med zdravilcem in zdravljencem je dvosmeren, kar raziskave ne upoštevajo.
• Telepatija je lahko osnova zdravljenja.
• Zunanji stresi so nujni za vzdrževanje odpornosti organizma.
• Na človeka je treba gledati na vseh nivojih naenkrat (na fizičnem, biofizičnem, strukturnem, energijskem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju).
• Najbolj učinkovita molitev je odpuščanje.
• Kdor ne ve, govori. Kdor ve, ne govori. Ker ne vemo, se pogovarjajmo o mejnih pojavih zavesti.
MEJE ZNANOSTI: ZVEZNOST IN DISKRETNOST
Ko sem se pred petimi leti prvič zavestno začel ukvarjati z duhovnostjo, sem imel hude težave zaradi vztrajne želje po razlagi vsakega pojava, s katerim sem se srečal. Dolga leta sem namreč menil, da lahko z logiko razložimo smisel in delovanje vesolja. Prav tako sem verjel, da je možno z logiko oziroma računalniškim programom opisati vsako živo bitje, vključno s človekom. Raziskovalno se ukvarjam s t.i. umetno inteligenco. Poleg razvoja inteligentnejših programov je skrajni cilj teh raziskav razviti program, ki bi se obnašal enako ali celo bolj inteligentno od človeka. Raziskave pa kljub začetnim optimističnim napovedim nisi imele velikih uspehov, kar me je sprva begalo.
Pri iskanju odgovora mi je pomagala matematika, ki pravzaprav določa strogo omejitev za vse formalne simbolične jezike, ki jih danes uporablja znanost. Ti jeziki so npr. matematična logika, računalniški programski jeziki, rekurzivne funkcije in formalne gramatike. Vsi ti formalizmi so po izrazni moči med seboj enakovredni in vsi imajo enake omejitve: lahko (delno) opišejo pojave znotraj diskretnega sveta (matematično gledano, diskretni svet ustreza množici naravnih števil), medtem ko lahko opišejo samo tako rekoč zanemarljivo majhen del zveznega sveta (ki ustreza množici realnih števil). Torej, če je svet dejansko zvezen, k čemur se novodobna fizika dejansko nagiba, potem je neopisljiv s katerimkoli formalizmom, ki ga znanost danes uporablja. To pa dejansko pomeni, da znanje, ki nam ga lahko dajo znanost, knjige, učitelji, ni nikoli dokončno, saj je vedno samo približek in nikoli ne more popolnoma opisati realnosti. Z drugimi besedami obstoj ali neobstoj Boga ni dokazljiv - znanost na to vprašanje ne more odgovoriti, kar je tudi prav: to je naloga vsakega posameznika.
če sveta ne moremo opisati, ga pa mogoče lahko začutimo, saj smo sami del tega (zveznega) sveta. V računalniški terminologiji bi temu rekel, da smo "zvezni stroji". Pri tem beseda stroj seveda ni več umestna, saj omejitve strojev, kot jih poznamo v diskretnem svetu, v zveznem svetu več ne veljajo. Če smo zvezni stroji, smo potencialno vsemogočni: poljuben problem lahko (potencialno) rešimo v poljubno kratkem času in imamo v poljubno majhnem prostoru shranjeno potencialno poljubno mnogo informacij. Takemu "stroju" pa bi računalnikar lahko rekel kar univerzalni vesoljni računalnik ali bog.
Besede niso pomembne, saj so samo približek resnice. Zato je vseeno, ali rečemo bog, vsemogočna ljubezen, univerzalna inteligenca, narava ali zvezni stroj. Prav tako je vseeno, ali rečemo Kristus, mojster modrosti, angel, vodnik ali višji jaz. Pomembno pa je, kaj čutimo. Torej resnica ne more biti objektivna, saj je znanost ne more opisati. Je nujno subjektivna in jo mora vsak poiskati sam (jo začutiti v sebi). To je najbrž tudi naša življenjska naloga.
Igor Kononenko,
University of LjubljanaFaculty of Computer and Information ScienceTrzaska 25, 1000 LjubljanaSlovenia
Tel. +386-1-4768390
