MNOGO BOLEZNI NASTAJA V DEBELEM čREVESU - COLON-HYDROTERAPIJA
Objavljeno: 7.6.2004
Avtor: LN Uredništvo
(COLON HYDRO TERAPIJA - PRAZNENJE DEBELEGA čREVESA)
Bolezni prežijo v debelem črevesu
»Vsak mesec so me po tri tedne mučile predmenstruacijske težave, imela sem pogoste napade migrene, akne, ponoči sem se zbujala prepotena, čez dan pa sem bila nenehno utrujena in pogosto zaprta«, poroča neka medicinska sestra. Pri 44-ih se je odločila za temeljit zdravniški zdravniški pregled. Na koncu je ob kopici zdravil dobila tudi diagnozo, ki jo je še posebno potrla: za njene težave naj bi bila kriva njena depresivnost. Na srečo ji je tisti večer prijatelj v telefonskem pogovoru namignil, da bi bilo morda dobro, če bi si dala najprej očistiti debelo črevo pri specializiranem terapevtu. Bila je zelo skeptična, saj kot medicinsko izobražena oseba ni nikoli slišala, da bi to lahko pomagalo pri tovrstnih težavah. Vendarle se je odločila za predlagani poseg in kmalu doživela neverjetno izboljšanje svojega zdravstvenega stanja ter odpravo težav, ki jih je očitno povzročalo (samo)zastrupljanje s toksini iz debelega črevesja.
Toksemija debelega črevesa
Po navadi se niti ne sprašujemo, ali je naše blato toksično ali ne. V bistvu domnevamo, da je blato takšno, kot bi moralo biti. V resnici pa še zdaleč ni tako. Razlika med normalnim in (povišano)toksičnim blatom je velika, posledica te največje zaloge strupov v našem organizmu pa tako pogubne, da je vprašanje čistosti črevesja marsikdaj res vprašanje preživetja. Stanje toksičnosti v debelem črevesu lahko preverjamo z laboratorijskimi pregledi. Lahko pa si pomagamo tudi preprosteje-z opazovajem lastnosti črevesnih izločkov. Blato je zelo verjetno toksično, če je: lepljivo (z vodo ga ne moremo zlahka odplakniti), trdo ali zelo mehko (tekoče ali skoraj tekoče), smrdeče in temno. Treba je veliko let, preden se povečana toksičnost iztrebkov razvije v kako obolenje črevesja ali pa v drugo bolezen. Teh pa ni malo, saj je toksemija debelega črevesa (zvišana vsebnost toksinov v debelem črevesu in njihovo zastajanje) vir skoraj vseh obolenj.
Lepljivost blata povzroča notranje kopičenje fekalij in deformiranje črevesja
Če je blato lepljivo, se gotovo lepi tudi na stene črevesja in se iz leta v leto tam kopiči. Naše črevesne stene so tedaj zelo verjetno obložene s plastmi starih strjenih zalog fekalij. Zaradi črevesnih obloh starega blata se debelo črevo ponekod razširi in doseže v premeru tudi 2-3 decimetre. Le v sredini fekalne mase je ozek kanal, po katerem se prebija sveže blato. Mnogokrat se sveže blato stežka preije po njem in zastaja (zaprtje). Nekateri ga kljub tem oblogam odvajajo povsem redno ali imajo celo drisko. Redno odvajanje zato še ni znamenje čistosti črevesja. Sodobni hidroterapevti ugotavljajo, da imajo nekaterih celo do 10 kilogramov starega blata. Praviloma imajo posebno veliko notranjih zalog starega blata ljudje s preveliko telesno težo, z visečim trebuhom in občutljivo kožo (alergijami). Kopičenje starega lepljivega blata in vsakdanji vnos novih lepljivih snovi povzročajo nenehen pritisk na stene organov, kjer se nabirajo. Tudi zaradi tega nastajajo razširitve in deformacije črevesja. V debelem črevesu se pojavljajo posebni žepki, imenovani »divertikli«.
Smrad je znamenje nevarnega notranjega gnitja
Kaj vse se dogaja v notranjosti zmaličenega in z blatom zadelanega črevesja, si lahko mislimo. To lahko sklepamo tudi po slabem vonju, saj je smrad zanesljivo znamenje gnitja. Le - to povzročajo gnilobne bakterije in tudi patogeni organizmi, ki jih v zdravem črevesju ni veliko. Če je blato toksično in nadnormalno kislo (toksini so vselej kisli), saj lahko v njem razvijejo predvsem gnilobne bakterije in patogeni organizmi, človeku koristni pa ne. Gnijoča snov v črevesju je odlično okolje tudi za mnoge druge zajedalce: gliste, trakulje in druge, ki jih nosimo s sabo tudi vse življenje, ne da bi vedeli zanje in za njihove pogubne posledice.
Bolezni, ki jih povzroča toksemija debelega črevesa
Iz strupov v črevesju, gnitja in delovanja zajedavcev nastaja vrsta črevesnih obolenj, iz katerih se marsikdaj razvije tudi črevesni rak. Zaradi črevesne toksemije nastaja veliko obolenj tudi v drugih delih organizma. Naj navedem nekatere, ki jih navajajo izkušni terapevti: Addisonova bolezen, alergije, anevrizma, artritis, astma, Brightova bolezen, bolečine v hrbtu, bule, črevesni zajedavci (gliste, trakulja...), debelost, diabetes, davica, driske, glavobol, hipoglikemija, hemeroidi, katar nosu, kožne bolezni, menstruacijske težave, bolezni ledvic, jeter, srca, vranice, pljuč, limfnih žlez, mlečnih žlez, nespečnosti, oslabitev veznega tkiva, otekanje, povečanje mod, prehladi, psihične (čustvene) motnje, rak (na črevesju, prostati in drugod), seneni nahod, tuberkuloza, težave z očmi, ušesi, mehurjem, s prebavili, z nadledvično žlezo, težave v nosečnosti, utrujenost, viseč trebuh, visok ali nizek krvni tlak, vnetje grla, slepega črevesa, zadah iz ust, zaprtje, zlatenica, živčnostŠ
Bolezni seveda nastajajo zaradi več dejavnikov, med njimi pa je kot kaže prav črevesna toksemija zelo pogosta. Seznam bolezni, ki so posledica črevesne toksemije, se z novimi raziskavami in uspehi terapij črevesja iz leta v leto daljša. Zdi se, da bolezen res preži v črevesju in da zdravljenje ne more biti povsem uspešno, če zanemarimo problem toksičnosti blata.
KAJ POVZROčA LEPLJIVOST BLATA?
Lepljivost blata je predvsem posledica premalo žive hrane
Iz osebnih izkušenj vemo, da se jabolko ne lepi na zobe. Pečeno jabolko pa se nam bo pri jedi pošteno lepilo na zobe. Vsaka toplotna obdelava hrane poveča njeno lepljivost v celotnem prebavnem traktu. Lepljivost materije je fizikalno kemična lastnost, ki je odvisna os njenega elektronskega naboja: Živa snov je negativno naelektrena, neživa pa prailoma pozitivno naelektrena. Kuhana, predelana hrana je oksidirana (je oddala elektrone) in ima zato pozitiven elektronski naboj. Zato se njene molekule rade lepijo nazobe in stene prebavil.
Pomen vlaknin v hrani:
Znano je, da mora biti hrana dovolj vlaknata. Balastne snovi so nekakšna »črevesna metla«, brez katere ni dobre prebave. Tudi lepljivost se z njim zmanjša. Hrana naj bo dovolj bogata z vlakninami, pa tudi dovolj živa (negativno naelektrena).
Pretrdo ali premehko blato nastaja zaradi dehidriranosti in toksičnosti organizma
Debelo črevo ima poleg drugih funkcij tudi pomembno, a manj znano nalogo, to je skladiščenje vode. Organizem po potrebi prečrpava to vodo v druge dele telesa, če je tam potrebnejša. Večina ljudi muči dehidriranost, ki je le druga plat problema tiksičnosti organizma. Da bi telo zmanjšalo negativne učinke strupov, ki jih skladišči v medceličnem prostoru, pritegne v medcelični prostor vodo in s tem zmanjša koncentracijo (strupenost) toksinov. Medcelični prostor se napihne, ker je v njem preveč vode (zabuhlost), v celicah, od koder jo črpa, pa vode primanjkuje. Prav tako se presuši blato v debelem črevesu, od koder organizem tudi jemlje vodo Blato se »zapeče« in ga ne moremo izločiti. Nastane zaprtje.
Včasih se v črevesju zelo poveča koncentracija toksinov (zastrupitve s hrano, posledice jemanja zdravil...). Takrat je za organizem življenjsko pomembneje, da prečrpa vodo iz medceličnega prostora v črevesje. Zelo toksično blato se tako dodobra namoči in zmehča, in organizem se ga lahko hitro znebi. Tako dobimo drisko.
Odvajala so v veliki večini posebni toksini, ki, kot je znano, težave zaprtja je odpravijo. Debelo črevo se z njihovo pomočjo sicer praviloma sprazni, ker pritegnejo vanj vodo, a strupenost celotnega organizma se s tem ne zmanjša.
Pomen čiščenja debelega črevesa
Po ugotovitvah nekaterih strokovnjakov je poseno čiščenje debelega črevesa nujno za dobro zdravje. Zdravnik, vnet privrženec presne prehrane, je v dolgoletni praksi ugotovil, da celo najstrožja presna hrana in druga zgledna skrb za čistost organizma (pitje vode in zelenjavnih sokov, gibanje...) ne zadoščajo. Strupi se vseeno nabirajo in kopičijo v debelem črevesu (posledica onesnaževanja okolja, stresi...)
HIDROTERAPIJA DEBELEGA čREVESA
Hidroterapija debelega črevesa je skupno ime za razne načine čiščenja črevesa, ki temeljijo na vnosu vode v debelo črevo skozi zadnjično odprtino. Blato se zmehča in zdrkne iz telesa. Ker voda ni strupena, klistir nima škodljivih zdravstvenih učinkov, kot jih imajo navadna odvajala.
Ali hidroterapija uničuje črevesno floro?
Higienistični strokovnjaki trdijo, da se ni treba »prav nič bati«, da bi s pogostim izpiranjem zmotili naravno delovanje organizma. Nasprotno: s hidroterapijo izboljšamo možnosti za razvoj koristnih črevesnih organizmov. Seveda pa je kot vsako zdravilno sredstvo treba tudi klistir uporabljati s pravo mero.
Ali hidroterapija poleni črevo?
Razširjeno je mnenje, da s hidroterapijo polenimo črevo. Higienisti trdijo prav nasprotno: ustrezna hidroterapija okrepi delovanje peristaltike. Ko vbrizgamo vodo v črevo, se zaradi večjega volumna črevesa spodbudi peristaltični mišični refleks.
Kdo potrebuje hidroterapevtsko čiščenje črevesja?
a) ob zaprtju
b) pri izbruhu akutnih obolenj
c) pri zdravljenju kroničnih in degenerativnih obolenj
d) pri zahtevnih življenjskih izzivih (stres, šport...)
e) pri postenju
f) kot preventivno zdravstveno sredstvo
Za koga je hidroterapija črevesja manj priporočljiva?
Čeprav je hidroterapija črevesja koristna pri večini bolezni, pa lahko pri nekaterih notranjih obolenjih vbrizgavanje vode v črevo poslabša stanje. Bolezni in stanja, pri katerih črevesna hidroterapija ni priporočljiva so: vnetje slepiča, po operaciji črevesja, aivertikulitis, ulkusni kolitis,Crohnova bolezen, močni hemeroidi in tumor v rektalnem predelu čravesa. Klistiranje odsvetujejo tudi v prvih tednih nosečnosti.
HYDROKOLON - izpiranje črevesa
Med postopkom zalivanja, izpiranja črevesja ležimo ves čas na posebnem ležišču. Voda priteka v črevo skozi dvojno sondo (za vnos vode in za izločanje), ki je med postopkom neprenehoma v anusu. S posebnim ventilom izmenično ustavljamo dotok čiste vode in odpiramo iztok fekalne vode iz črevesa, ki se po cevi izloča, ne da bi izvlekli sondo.
Prednost hidrokolona pred klistirjem je predvsem v njegovi čistilni učinkovitosti. S to terapijo lahko prodre voda v vse dele debelega črevesa, medtem ko se klistir omejuje predvsem na zadnji del debelega črevesa. Terapevt tudi z masažo pripomore, da se staro blato hitreje odlušči od črevesnih sten. Terapevti ugotavljajo, da takih učinkov, kot jih daje hidrokolon, ne moremo doseči niti z več kot ducatom zaporednih klistirjev. Hidrokolon je tako nenadomestljiva čistilna tehnika, ko gre za globinsko čiščenje in za odpravo starih fekalnih oblog. Hidrokolon traja približno 45 minut. Starih oblog v debelem črevesu pa navadno ne moremo odstraniti z enim čiščenjem. Postopek ni boleč. Človek udobno leži, medtem ko terapevt spušča vodo v črevo, dokler nam je še ugodno, potem dotok zapre in odpre odtok iz črevesa v odvodno cev. Pred posegom vsaj 4 ure ne jemo. Po posegu praviloma lahko normalno opravljamo delo. Včasih se pojavita utrujenost in slabost vendar obe ob počitku mineta v enem dnevu.
Več informacij dobite na tel.: 041/722-228
(Tanja Valjavec)
Moje zdravje
› Članki in prispevki
› Zdravje
› MNOGO BOLEZNI NASTAJA V DEBELEM čREVESU - COLON-HYDROTERAPIJA
