... si podredimo ljudi, zivali, predmete, to ali ono, ker jih hocemo imet vedno ob sebi ali vedno na voljo. ko se nam zazdi ali cutimo potrebo, neglede ali je to nasa dejanska priorieta.
- v odnosu z nekaterimi vrstami zivali, kot so hisni ljubljencki predvidevam, da se to verjetno ne bo kaj dosti spremenilo, dokler se ne spremenimo tudi mi sami in s tem nase razumevanje pomena dolocenih vrst v okolju.
Predvidevam namrec, da je vecina ljudi, ki hisno ali domaco zival poseduje mnenja, da te sodijo k cloveku in so tu zato, da so cloveku v korist. - Ali je temu res tako, pa bi bilo zanimivo slisati mnenja ljudi !?
Verjetno na takem razmisljanju temelji tudi kastriranje. Torej kot posledica dolocenega nacina razmisljanja, ki se izkaze celo za logicnega v okoliscinah. Svetlo v temnem ali temno v svetlem, je vprasaje; se posebej ce govorimo o ravnotezju.
Torej, ce nekaterih okoliscin ali nacina razmisljanja ne bi bilo, tudi posledic kot je potreba po kastriranju ne bi bilo.
Kot ce ne bi uzivali mesa, s tem vzgajali recimo milijardo krav, se ne bi bili primorani ukvarjat s tem, kam z gnojem, ki ga ustvarijo, ter kako jih nakrmiti in posledicno sekati dezevnega gozda, kjer se goji predvsem krma za zivali (prasice in tudi krave), ki se predvsem izvaza v drzave EU.
Glede na to, da vsakdanje potrebe in okoliscine bivanja sodobnega cloveka postajajo vse bolj drugacne od tistih, ki smo jih imeli pred recimo 100 leti; se zdi vprasanje o drugacnem nacinu razmisljanja oziroma odnosu do nekaterih zivali na mestu.
Torej ali se in koliko umetno vzdrzevat, gojit, vzrejat, nekatere vrste zivali, ki niso vec kljucnega pomena za prezivetje cloveka, temvec bolj kot ne morda masilo njegove psihicne motnje ali necelostnega bivanja, ce se tako izrazim.
Namrec dokler je recimo pes zivel pri hisi, morebiti kot cuvaj, delal na polju, pomagal loviti divjad, kot je macka lovila misi in preganjala dolocene potencialne skodljivce; in sploh ko sta bila nekako drugace vpeta v okolje kot sta recimo dandanes sredi blokovskega naselja, se zdi da je tudi vprasanje o tem ali je poseganje v okolje z umetno vzgojo teh zivali dovolj primerno ali ne.
Kot se je predvsem v casu industrijske revolucije na nek nacin iz vasi v mesta odmaknil clovek, je s tem dejanjem s seboj potegnil tudi nekatera druga bitja.
Ali je torej veckrat predvsem neka psihicna vez med hisnim ljubljenckom in clovekom dovolj za vzdrezevanje nacina odnosa kot ga imamo, s tem skrb za te zivali na tak nacin kot je danes, njihova vzreja, kastriranje, ukvarjanje, itn?
Kamot se vprasam, ali so te zivali, ki jih imenujemo hisni ljubljencki res v tem okolju, svetu zato, da jih tretiramo na nacin kot jih mi v tem svetu potreb na podlagi preteklih potreb?
Ali pa bi jih prav tako kot mnoge druge, divje zivali bilo v vecini bolje prepustiti njihovemu naravnemu razvoju in koliko je to sploh se mozno?
ja, se podpisem, zato sem pa rekla, da osebno sem proti, samo ocitno je to optimalna resitev, da lahko zivimo v kolikor toliko normalnem - in zdravem - sozitju (in razmerju).....
ja, mi smo carji, posegamo v cisto vse. kot ste rekli, 'spilamo boga'....
najbrz da res zato (taksna srditost).
sam potem se poraja vprasanje, ce so vsi zivaloljubci res zivaloljubci...
grem stavit kar ces, da je nezanemarljiv procent slednjih tud iz kakih osebnih vzgibov (recimo splosno bolj odtujen clovk, ki se ne razume dobro z ljudmi, je problematicen za odnose, se ne vklopi, potem pa "ima svoje pse"... in temu se cist preda in potem zgubi stik s stvarnostjo, se cist ufura, prevec.... in je kot konj s plasnicami, sam se ta nek cilj vidi - v tem primeru popacen z osebnimi stosi)