Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Kako se obnašat do najinih otrok?


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
140 komentarjev na to temo

#1 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 11. januar 2009, 09:48

Hoj, pozdrav v novem letu.

Imam eno čisto osebno vprašanje, če se vam bo dalo sodelovat, bom vesela.

Hčerka mi odpira ene stare zadeve, nanjo reagiram slabše, kot si želim (ima Pluton na ascendentu) . Mi lahko daste kak predlog. Je precej "divja", ampak s svojim karakterjem jaz vse to še spotenciram. Kaj naj pri njej razvijam, da bo manj uničevalna? Kaj moram pri sebi nardit že vem, se trudim.
Zanima me pa tudi za sina, kako naj postopam z njim, na kaj naj pazim itd (Neptun v 6 hiši - je to dalo malemu že veliko težav z zdravjem?).

Naši podatki

Mama 14.01.1970, ob 17.16 v LJ
Hčerka 23.09.2006, Ob 14.02, Postojna
Sin 26.'4.2008, 14.31, Postojna

Vem, da sta majhna, vem, da marsikdo ne dela kart za naprej, ampak mene bolj zanima primerjava kart oz. na kaj naj bom pazljiva in KAJ NAJ SPODBUJAM pri obeh. Hvala.

#2 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 11. januar 2009, 10:34

Hoj!
Mislim, da je sicer prav in koristno, s eposvetit vsem moznim vidikom in tako tud astrologiji, vseeno pa menim, da v tem ni dobro pretiravat (ravno zato tamalim nocem delat charotv, praviloma, ker je bolj prav, tako menim osebno, da se ga oblikuje skladno z njim in ne nujno z astro plozaji, ker so slednji pac tudi posledica, ne sam vzrok, skratka, vse to je tako ze nekako zapisano, kot se tudi sproti oblikuje in usmerja.... ).
Primer: fino je sicer vedet, da je nas otrok nadarjenejsi za glasbo in slikanje, kot pa za ekonomijo, vendar ga tudi s spodbujanjem v te, kao zanj primerne smeri (ki jih vidis recimo v chartu), lohk narobe vodis, tko da to je lohk dvorezen mec.
Priskutis mu recimo klavir. ker mu ne das sanse, da SAM oblikuje vse, kar rabi za svoj lajf. Ti naj bi ga sam blago vodil.

Tako je najpomembnejsi in edini *nasvet*, k se ga lohk da - oba in vsacga posebej obravnavaj kot individuuma, a vseeno kot del skupnosti, tako naj za vse veljajo enaka pravila in izogibaj se primerjav (a on je pa lahko? ta je bil bolj priden. z njim nimam tezav, s tabo pa... in tako dalje...)...

Kar se pa tice Plutona tkole postavljenega, je pa moj osebni nasvet, da jo cimbolj BLAGO vodi (poudark je na blago in ne na vodi x:)x x;)x) in da si smiselna in tudi precizna v morebitnem utemeljevanju, pojasnjevanju oz. ubesedovanju zahtev in pricakovanj do nje....

nisem sla nc racunat in to, ker tako menim itak, ne glede na polozaje, ker pa si precizirala aspekt s plutonom, pa sam tolk - s takim otrokom nikakor nic na pirislo, pac pa ustvari pogoje, da bo SAM hotel in storil...
kar se mu ne bo zdelo smiselno, bo zavrgel, kar pa je uporabnega, pa si bo privzel, ce mu le ne boste vsega zaskutil. x:)x

aja tistile neptun se mi ne zdi tok bad, kaksna povecana obcutljivost, alergije, cimbolj se izogibajte raznih kemij, antibiotikov itd. (kolikor se pac da), pazit na tekocine, cimbolj zdravo pit, sicer mu dat moznost risanja, ustvarjanja, plesa itd., naj ustvarjalno in dejavno fantazira itd. in cimmanj negativnih afirmacij.
Pa jasne meje in doslednost (predvsem pri neptunu v 6.), obema tud dovolj pohval in zakaj sta tako posebna oz. prav onadva tok fajn (sam nej bo res). x:)x
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#3 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 410

Objavljeno: 12. januar 2009, 13:57

Jaz tudi nisem nikoli kaj preveč gledala kart lastnih otrok. Niti otrok ostalih na splošno.
Ful mi je zadostovalo, da je ta velka riba, da rabi nek poriv(ker pač nič ognja nikjer), da ko pa steče - laufa zadeva. Samo tiščat tole bilo vedno treba. Zato si frende zbirala strelce, pa starše očitno tudi.
Pri ta mlajši mi je bilo jasno, da me čaka vsaj - nepredvidljivo življenje. In to bogami je.
Pravzaprav sem tako šlampasto vrgla očke na njuno karto, da me je kar malo sram. Čisto zadovoljna z asc,lunami, marsi(to se mi je zdelo kar pomembno, ker se točno pokazalo pri ta veliki recimo, da je takooooooo počasna včasih, takoooooo temeljita.......takooooooo ziheraška, da me bo pobralo, ta mlajša pa glih kontra...treba probat kako udari elektrika - ja treba...in se potisne žebelj v vtičnico...zdaj vemo zakaj so laski skodrani x;)x x;)x treba biti prva v pizdarijah..ja treba..)

V glavnem - popolnoma se strinjam z Marso...prepusti se jima.

Se zgodi, da na otroka reagiramo slabše - mama je name, jaz na mlajšo, zdaj na starejšo...pridejo taki dnevi. Mogoče smo kaj iz prejšnjih lajfov prinesli s sabo, pa nas nezavedno mori tole. Dobro je, da si obelodanila tole in si ne zatiskaš oči.
finta je v tem, da se otrok še močneje zaveda, da od mame ne dobi tiste 100% ljubezni, ki bi jo mama morala dati.

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#4 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 12. januar 2009, 16:53

Pozdrav obema.

Ja, moja luna v Ovnu je težko BLAGA. Kozorog v meni tudi težko prenaša, da naj prepustim kaj. To je zame najtežje obdobje do sedaj, torej od kar sta se rodila otroka.

Težko shajam s tem Plutonom hčerke. Res. Že tako sem vihrava. Do neke točke sem celo mirna in modra... potem pa pok. Tavelka je ful energična (asc. Strelka), sicer ima stelij v 9h Tehtnica... Vse ta glavno ima tam, zato se kdaj čudim temu Plutonu... oz. se čudim kako se kdaj lepo ujameva in nikjer sledu o kaki uničevalnosti.
Pogreje me pa v bistvu takrat, ko se fizično loti tamalega. Tam je konc moje potrpežljivosti.

Za tamalega me je skrbelo zdravje.... je že imel reakcije na zdravila in sem hotela vedeti kako hudo je lahko.

Hja, se bom prepustila, kolikor pač lahko.

Da pa ne bosta dobila, kar bi morala, pa bo spoznanje, ki nas doleti vse nas. AMpak šele ko sem postala mama, vem kako je težko biti pozitiven in ljubeč. Sploh če si zaj***an karakter.

#5 klarus

klarus
  • Lunatik
  • Št. objav: 10 165

Objavljeno: 12. januar 2009, 18:18

najbolj pomembno je, da se ti zavedaš svojih reakcij.....in potem se pač probaš obvadat :)
vaja dela mojstra, če mojster izvaja vadbo ;)
pač probaš štet do 5 in če to ne pomaga pa do 50 ;)
počasi bo šlo :) v to sem prepričana ;)
There is
One Mind,
One Truth,
One Source in the Universe,
and I AM ONE with ALL there is."

#6 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 12. januar 2009, 18:39

Lepo da si samokriticna in lohk vids tko. :palec:
vseeno pa ni treba bit prevec stroga do sebe. x:)x
Ti si (tud) clovk in pac ravnas, kot znas; nikjer ne pise za vsako situacijo in z vsakim clovekom, zadevo, v vsakih okoliscinah, kako je treba ravnat, in tudi ce bi pisalo, *vsaj na enga* ne bi delal. x;)x

Pravis Luna v ovnu in vihrava (in sicer se mi zdi da si kozorog morda, kar pomeni da se bolj uveljavljas oz. hoces uveljavljat kar si privzela): super, torej stekas kaj PRI SEBI lohk pedenas (razvijas kar je dobro v tem, preobrazis, transformiras, kar je motecega = kar je pac seveda test danega polozaja)... torej, namest da negativno uporabis ta polozaj (do otrok: tezis, hoces na silo, naenkrat, v tem hipu, cesar ze prej nisi uvedla, ker bila prepovrsna, prevec popustljiva, hitreje sibala dalje ipd. ...), uporabis to v konstruktivni smeri:
.. vsakdo nima tvojega ritma in dinamike, niti tvojega pogleda v smislu oci, s katerimi gledamo v svet, torej tud ce mu vcepis naddbest vrednote/vzorce <ZASE oz. ki si si jih sama privzela za tebi delujoce>, bo on, poleg teh, razvil tudi svoje - morda od neke tocke ne tako kompatibilnih s tvojimi, v smislu "kako bi moralo bit" (po tvoje)...

torej, kaj lohk naredis: luno v ovnu izkoristis in uporabis v smislu pozitivne spodbude, energije, navdusenja, s katero lohk vodis in tud prepricas koga, za kaj je to dbest ravno zanj - brez da mu tumbas z osebnimi stosi...
tudi ce ima popolnoma drugacne energije kot ti, je v enem delu, na enem novoju, najblizje tebi in ti si tista, ki ga ne samo moras razumeti (ker je to dobro zanj), pac pa se naucit razumet, ker je to dobro ZATE (in za vse tvoje odnose).

sej bo! xupx

(da te 'potolazim' x:)x: plutonov *test* pa je razvit toleranco in ce mu pustis, da to tega sam pride, jo dejansko razvije.. ker pa tolerance in strpnosti ne mroemo doseci z nestrpnostjo/nepotrpezljivostjo/..., si pa dobila tud ti tak test (obe sta ga).
Tako je s tem.

neptuna mors blago pripeljat v to, da ne muti, da se izrazi, in razvije vrednote trdnejse (to je pa njegov test - in spet tvoj x;)x).....

skratka - ucimo se.
Najslabsi argument na svetu pa je: "ker sem jaz tko rekel". x;)x
Moras ga zmutit, da bo NJEGOV argument in MOTIV: ker sem jaz tko rekel (in ne tvoj). x;)x :vragec: xcivx

...
aha se tole:

Pogreje me pa v bistvu takrat, ko se fizično loti tamalega. Tam je konc moje potrpežljivosti.

prav je, da je tu konc tvojih MEJA - a ne pa tud konc tvoje potrpezljivosti. x:)x
skratka - z obsojanjem in z agresivnejsimi pristopi ('konc tvoje potrpezljivosti', torej *zacetek tvoje nepotrpezljivosti*) ne bos nic dosegla (in tud s prisilnim vcepljanjem tebi normalnih vrednot). Pac pa mors na naraven in blag nacin [in najbolj z zgledom] vcepit razumevanje in SO-CUTJE.
plutonska scena zna bit dost kruta (sploh s strelcem, ki je precej povrsen in ne seze dovolj v globino, pogosto, da bi dejansko lohk DOJEL, zacutil... so-cutil).
Tud z ocitki ne bos uspesna.... fajn pa je nekak dat vedet, ustvarit sliko, da lohk posteka (najboljs na enem konkretnem primeru, recimo ko je koga kdaj resnicno kaj bolelo), da zacuti vse to.... ce pa vse prehitis, znegiras, s kaznimi in tezenjem ali z 'dost mam vsega' hoces resit, pa je spet lahko le kratkotrajen ucink - in se ti to vedno znova utegne vracati....
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#7 butl

butl
  • D član
  • Št. objav: 4 671

Objavljeno: 12. januar 2009, 20:28

Pozdrav obema.

Ja, moja luna v Ovnu je težko BLAGA. Kozorog v meni tudi težko prenaša, da naj prepustim kaj. To je zame najtežje obdobje do sedaj, torej od kar sta se rodila otroka.

Težko shajam s tem Plutonom hčerke. Res. Že tako sem vihrava. Do neke točke sem celo mirna in modra... potem pa pok. Tavelka je ful energična (asc. Strelka), sicer ima stelij v 9h Tehtnica... Vse ta glavno ima tam, zato se kdaj čudim temu Plutonu... oz. se čudim kako se kdaj lepo ujameva in nikjer sledu o kaki uničevalnosti.
Pogreje me pa v bistvu takrat, ko se fizično loti tamalega. Tam je konc moje potrpežljivosti.

Za tamalega me je skrbelo zdravje.... je že imel reakcije na zdravila in sem hotela vedeti kako hudo je lahko.

Hja, se bom prepustila, kolikor pač lahko.

Da pa ne bosta dobila, kar bi morala, pa bo spoznanje, ki nas doleti vse nas. AMpak šele ko sem postala mama, vem kako je težko biti pozitiven in ljubeč. Sploh če si zaj***an karakter.


Saša živjo

Jst se na astrologijo ne spoznam ama nč, vem pa nekej.

S TVOJO HČERKO NI NAROBE ČISTO NIČ. ČISTO NIČ. /jst se malkrat tkole derem, zato vzem tole dretje skrajno resno/

Tvoja hči je stara dobri dve leti in to je edini način, na katerega te lahko opozori, da si želi in potrebuje tvojo pozornost, ki jo tako zelo pogreša. Sedaj se že zaveda, da dobi tvojo pozornost, če se spravi na malega bratca. Sicer negativno pozornost /verjetno vpitje, prepovedi, morda celo kak udarec/, ampak, ej, vsaj nekaj, vsaj opaziš jo. Če pa si v dobri koži, če si vzameš čas zanjo, samo zanjo, se z njo igraš, je pa kot med. Čudn a ne.
Zakaj je tako? Ko je dobila bratca, je ti nanj nisi pripravila. Kar naenkrat nisi imela časa zanjo, verjetno /samo sklepam, ker še nisi nič povedala o tem/ si jo odrivala, ko si se ukvarjala z malim /ali je bila prisotna, ko si ga dojila, previjala, ko je bil bolan?/, njemu si posvečala več časa kot njej, ona naj bi pa po tvojem to razumela /pa ne more, saj je le dveletni otrok/.

Jst ti toplo svetujem, da spravi sebe v red. Dons ti pa res ni treba bit totalen butl, pa nč vedet o vzgoji otrok, o tem, kaj je za otroka pomembno in dobro, o tem, kaj potrebuje in kaj je in kaj ni dobro za njegov razvoj. Namesto, da za vse, kar se ti dogaja in kar prenašaš na otroke kriviš, kva že, planete in v njih iščeš rešitev ter si govoriš, da taka pač si, dej vzem kakšno knjigo v roke al pa poišči nekoga, da te bo naučil vsaj abecedo.

Še enkrat ti ponavljam. Z otrokom ni nič narobe. Ti si tista, ki imaš cel kup dela sedaj. Na sebi. Ne na otroku. Ko se boš ti spremenila, se bo tud otrok.

Aja, kaj pa oče otrok?

Pa kej povej, tud vpraš kej.

butl
xsrcx
Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš

#8 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 410

Objavljeno: 13. januar 2009, 09:02

Še enkrat moj piskerček: najboljše kar sva z gospodičem naredila je bilo to: da nisva delala razlik.
Mi je tole ta starejša zadnjič rekla: Hvala Bogi, da nikoli nista delala razlike med nama.
Meni se tole samoumevno zdelo, ampak potem je postregla s primeri: ko je mlajši bratec ali sestrica "kao" šibkejši in potem se starši posvečajo 200% procentov mlajšemu, starejšega pa tiščijo na stran. Ni važen(a), on(a) je itak zdrav...
In komu zamerijo potem ti otroci? Staršem seveda. Bratec ali sestrica itak ni kriv. In te zamere se težko pozabijo in oprostijo.

Sicer je že butl rekel: in se popolnoma strinjam - dobiti pozornost - bilo kako - pa magari negativno.
Saj ne rabiš non stop paziti na mlajšega. Zdravila gor ali dol, tu je še starejša punca, ki te mogoče še bolj potrebuje.
Ker pazi: da ne boš uspela narediti večnega bolnika.
In kot sem že rekla: otroci takoj vedo, kdaj ne dobijo dovolj lbezni.
vključi očka zraven - naj pedena ta malega ta čas, ko boš ti šla s starejšo za sebe. Pa ne razglabljaj ta čas o tem, kako bo mali mogoče jokcal...bo ati poskrbel zanj, ampak bodi z njo.

Sicer pa: najprej pač pazi, da ne zapadeš v depro kakšno. Ne igraj super mame, dovoli si napake x;)x

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#9 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 13. januar 2009, 10:32

jp, xyesx :palec:

se strinjam jasno z vami vsemi okol tega, da pac prvic tako majhen otrok preizkusa vse mogoce nacine, sisteme in meje in ni to nic iz- ali od-stopajocega, drugic pa, da je to tudi borba za pozornost.

In seveda tud s tem, da je najvec dela pac treba narest na sebi - to pa itak ne velja sam zate, sasha, pac pa za nas vse starse. :palec:
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#10 lea

lea
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 328

Objavljeno: 13. januar 2009, 12:14

Hčerka mi odpira ene stare zadeve, nanjo reagiram slabše, kot si želim.....


mislim, da si na dobri poti.
če prepoznaš to pri sebi in to zares, potem veš, da si res ti tista, ki lahko nekaj ukreneš. potrpežljivost, potrpežljivost, potrpežljivost,...je zate recept. vsaj v začetku, dokler v sebi ne narediš preskoka in ugotoviš kdo in kaj sta sploh tvoja otroka.
primer:
poznam mamo treh otrok, starih od 4,5 let do parih mesecev in hujšega verbalnega (za fizičnega ne vem, ker nisem bila nikoli prisotna) nasilja še nisem še doživela. živalsko kričanje, da ti kri zamrzne v žilah, so njen način vzgoje otrok. in povsem je jasno, da niso otroci tisti, ki ustvarjajo slabo vzdušje, ker se pretepajo, grizejo, ne spijo, nočejo jesti, nenamerno lulajo mimo stranišča,...., preprosto 'ne ubogajo'.

jasno je, da ona potrebuje pomoč. ampak si je ne bo priskrbela. in žal je takšnih primerov ogromno. izobrazba, finančni položaj,... nimajo nobenega pomena.
žal.....

razmisli, kaj si želiš in kdo želiš postati.

pa srečno! :detelca: xcrossfingx

#11 mayan

mayan
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 1 999

Objavljeno: 13. januar 2009, 12:33

Jp. V tisti angleški oddaji Super Nanny, na pomoč!! je sorodno v vsaki zgodbi, da je na starših, da se zavejo samih sebe in da so oni tisti, ki naredijo preboj. Odnos staršev med seboj in do sebe - otroci vse posnamejo in posrkajo. Recimo, starša se velikokrat sploh ne zavedata, da ne spoštujeta odločitev in drugačnega videnja drugega ali jih celo omalovažujeta in to se pač čuti.

Še zmeraj pa je eden in edini preboj zmožno narediti srce. Sprejeti kaos, tako kot pač je, vzeti bitje v svoje naročje - odpreti srce. Da otrok začuti most ljubezni, da je povezan, da mu mati oz. starš nakloni svoj čas. Da je z njim tu in sedaj in ne vidi samo, kaj in kako bi moralo biti. To seveda mora in edino lahko starš. Najprej spremembo v sebi sprejet. Pri določenih stvareh, ki se zahtevajo od otroka, katere pač morajo biti, je potrebno biti dosleden. In otroku se predvsem mora predstaviti posledice, v kolikor se ne bodo držali tega. In tiste objektivne in tiste sankcijske od starša. Ker prav tu je tisti catch, kjer se starši lahko ujamejo sami sebe, in sicer, da ene njihove zahteve in pričakovanja do svojih otrok sploh nimajo nobene osnove, so nelogične oz. nepotrebne. Zato je pametna ta utemeljitev "otroku", da razume zahteve starša.

Najboljše pa je res osvojiti to kar je nataly rekla xokx : ne igrati super mame, dovoliti si napake.
~THE LESSON IS ALWAYS LOVE.~

#12 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 13. januar 2009, 20:23

* Lepo da si samokriticna in lohk vids tko. :palec:
vseeno pa ni treba bit prevec stroga do sebe. x:)x

super, torej stekas kaj PRI SEBI lohk pedenas

torej, kaj lohk naredis: luno v ovnu izkoristis in uporabis v smislu pozitivne spodbude, energije, navdusenja, s katero lohk vodis in tud prepricas koga, za kaj je to dbest ravno zanj - brez da mu tumbas z osebnimi stosi...


*(da te 'potolazim' x:)x: plutonov *test* pa je razvit toleranco in ce mu pustis, da to tega sam pride, jo dejansko razvije.. ker pa tolerance in strpnosti ne mroemo doseci z nestrpnostjo/nepotrpezljivostjo/..., si pa dobila tud ti tak test (obe sta ga).
Tako je s tem.

neptuna mors blago pripeljat v to, da ne muti, da se izrazi, in razvije vrednote trdnejse (to je pa njegov test - in spet tvoj x;)x).....


z agresivnejsimi pristopi ('konc tvoje potrpezljivosti', torej *zacetek tvoje nepotrpezljivosti*) ne bos nic dosegla (in tud s prisilnim vcepljanjem tebi normalnih vrednot). Pac pa mors na naraven in blag nacin [in najbolj z zgledom] vcepit razumevanje in SO-CUTJE.


Marsa, odlično, hvala!!!! Sploh dobro si izrazila, kar sem začutila - glede površinskosti tamale v tem kontekstu. Hvala, res.
Jaz stvari čutim, ne znam še povedat. x:Ix

#13 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 13. januar 2009, 20:46

super, sem zlo vesela, da sem bla lohk kej v pomoc oz. kej koristna. x8Dx xDDx

ja, sej stekam, ubesedit vse je tezko, pa se tebi se dogaja, pa mame smo (sploh v teh zgodnejsih obdobjih) zmatrane, obremenjene, vse bi rade dobr, pa je vcas vse narobe in tko... pa zgubimo mal stik z realnostjo oz. zdravo distanco. vemo da narobe nekaj delamo in se clo obsojamo, vseeno pa nam nekak uspe nehote na otroka vse to zvalit, pogosto, zal. :||

Mi z desetega opazovalnega kota (torej ker nismo osebno vpleteni) pa lohk marsikdaj kej drugac, splosneje al pa bolj vzorcno vidmo tist, kar se teb izmika (ravno ker se ti trdovratno ponavlja in vedno ravnas podobno, se sam pa ne opazis, da je to zarad tvojga vzorca lastnega, najveckrat oz. prakticno vedno).
To se nam vsem dogaja. x:)x

Luno v ovnu pa zlo dobr poznam. xDDx
prav tko mocen pluton in neptun. x;)x xDDx
(tud moja mama z mano ni mela lahkega dela :8):)

srecno! xwitchx
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#14 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 13. januar 2009, 20:50

Saša živjo

Jst se na astrologijo ne spoznam ama nč, vem pa nekej.

S TVOJO HČERKO NI NAROBE ČISTO NIČ. ČISTO NIČ. /jst se malkrat tkole derem, zato vzem tole dretje skrajno resno/

Tvoja hči je stara dobri dve leti in to je edini način, na katerega te lahko opozori, da si želi in potrebuje tvojo pozornost, ki jo tako zelo pogreša. Sedaj se že zaveda, da dobi tvojo pozornost, če se spravi na malega bratca. Sicer negativno pozornost /verjetno vpitje, prepovedi, morda celo kak udarec/, ampak, ej, vsaj nekaj, vsaj opaziš jo. Če pa si v dobri koži, če si vzameš čas zanjo, samo zanjo, se z njo igraš, je pa kot med. Čudn a ne.
Zakaj je tako? Ko je dobila bratca, je ti nanj nisi pripravila. Kar naenkrat nisi imela časa zanjo, verjetno /samo sklepam, ker še nisi nič povedala o tem/ si jo odrivala, ko si se ukvarjala z malim /ali je bila prisotna, ko si ga dojila, previjala, ko je bil bolan?/, njemu si posvečala več časa kot njej, ona naj bi pa po tvojem to razumela /pa ne more, saj je le dveletni otrok/.

Jst ti toplo svetujem, da spravi sebe v red. Dons ti pa res ni treba bit totalen butl, pa nč vedet o vzgoji otrok, o tem, kaj je za otroka pomembno in dobro, o tem, kaj potrebuje in kaj je in kaj ni dobro za njegov razvoj. Namesto, da za vse, kar se ti dogaja in kar prenašaš na otroke kriviš, kva že, planete in v njih iščeš rešitev ter si govoriš, da taka pač si, dej vzem kakšno knjigo v roke al pa poišči nekoga, da te bo naučil vsaj abecedo.

Še enkrat ti ponavljam. Z otrokom ni nič narobe. Ti si tista, ki imaš cel kup dela sedaj. Na sebi. Ne na otroku. Ko se boš ti spremenila, se bo tud otrok.

Aja, kaj pa oče otrok?

Pa kej povej, tud vpraš kej.

butl
xsrcx


Se strinjam z ogromno stvarmi, ki jih pišeš.

Od kar sem starš sem pa spoznala, da mi tone znanja ne pomaga, ker naletim na svoje osebne, psihološke omejitve.

#15 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 13. januar 2009, 21:12

Hm, zdej se precej čudno počutim, ker so bile nekatere stvari razumljene drugače, kot jih jaz doživljam in počnem. Ne vem kdo vse je tu starš. ampak vem, da dokler nisem bila starš, sem verjela v romantičnost starševstva.
Biti zaljubljen in ljubiti svojega otroka je nekaj najlepšega. Žal pa ne doživljamo svoje otroke vedno tako lepo. Ker imamo svojo zgodovino. Imamo svoje omejitve.

Do hčerke ne morem doživljati samo lepa čustva, niti do sina. Moja meja je tam, naprimer, kjer hči izraža svoje ljubosumje na zeeeelo grob način. Eni ste to poimenovali, da hčerko obsojam. Verjetno ste začutili mojo šokiranost, jezo, ki jo doživljam KLJUB TEMU DA VEM, da vsi otroci v tem obdobju, sploh če dobijo bratca/sestro, reagirajo podobno. Pač jaz tako doživljam.
Da ga useka po glavi s kakim premetom, recimo, me vrže s tira. Jaz se počutim izredno nemočno in ker z žalostjo nimam ravno lepega stika in ker je jeza en vzorec v zgodovini, je jeza ventil. Res je, da nisem takoj prevzela odgovornosti za taka čustva nase, ampak sem videla kot trigger ravno hčerko.

In marsikaterega njenega izpada ne morem preprečiti, niti moj mož, čeprav sva zraven.
In otroka ne moreš pripraviti na prihod sorojenca, ker nimamo popolnega vpliva na otroka.
In so določene okoliščine, na katere nimamo vpliva.

In še kaj bi lahko napisala, ampak bi bilo preveč osebno in tega več kot toliko nočem.

super, sem zlo vesela, da sem bla lohk kej v pomoc oz. kej koristna. x8Dx xDDx

ja, sej stekam, ubesedit vse je tezko, pa se tebi se dogaja, pa mame smo (sploh v teh zgodnejsih obdobjih) zmatrane, obremenjene, vse bi rade dobr, pa je vcas vse narobe in tko... pa zgubimo mal stik z realnostjo oz. zdravo distanco. vemo da narobe nekaj delamo in se clo obsojamo, vseeno pa nam nekak uspe nehote na otroka vse to zvalit, pogosto, zal. :||

Mi z desetega opazovalnega kota (torej ker nismo osebno vpleteni) pa lohk marsikdaj kej drugac, splosneje al pa bolj vzorcno vidmo tist, kar se teb izmika (ravno ker se ti trdovratno ponavlja in vedno ravnas podobno, se sam pa ne opazis, da je to zarad tvojga vzorca lastnega, najveckrat oz. prakticno vedno).
To se nam vsem dogaja. x:)x

Luno v ovnu pa zlo dobr poznam. xDDx
prav tko mocen pluton in neptun. x;)x xDDx
(tud moja mama z mano ni mela lahkega dela :8):)

srecno! xwitchx



Ah, težko povem, kako zelo sem šele nad sabo razočarana, ker se poooočasi spreminjam. Težko pa tudi povem, kako sem ponosna nase, ko uspem preklopit med samim dogajanjem in ne regiram, kot sem sama kasirala.
ISkala sem astrološko razlago,. ker ima ta način lahko bolj poglobljen vpogled v neke arhetipe itdd.

#16 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 13. januar 2009, 21:25

saj stekam (samo je vcas delikatno, ker prenesemo manj <podatkov in tega> kot si prej mislimo).
stekam pa tud in cutim razocaranje iz tvojga pisanja, zato sm pa tud napisala da se ne smes prevec obsojat oz. do sebe tud ne bit tok stroga.

To je dolgotrajen proces in traja vecji del otrostva (in seveda se pol), zato je tok pomembno zdej postavt, zastavt, sam ne zabetonirat in ne prehitevat - ko pravis da gre prepocaaaas. jasno - zate, k mas luno v ovnu, ti bi instant - pritisnila na gimb, pa bi vsi ze vse stekal, pa bi bli sam prijatlji in bi se smejal in igral in crkljal in lupckal. xDDx
'tatecne' pa zoprne zadeve nej bi pa kr sami od sebe nekak mel in razvil. x:o)x xDDx otroku mors stokrat povedat, jovo na novo na jovo in novo.
finta je, da se mnogokrat svojih otrok nekako *ustrasimo* - ne stekamo, kaj pa zdej. prevec resno jemljemo, kot nekaksen bavbav... hocmo bit prijateljski, pa pol popuscamo, pol pa naenkrat uvidimo, da smo zgresil s popuscanjem, da bi moral bit doslednejsi, pol se nam pa zdi nemogoce vse popravt v hipu, ker "smo ze vse zasral". x:o)x
brez skrbi bodi, vecina nas to pozna, se najbl pa maste s tem dela strelci in ovni oz. s pomembnimi polozaji v teh znakih.

Pol pa se kozorog (morda si bla ti s trso ali bolj grobo roko vzgajana), pa se ti zdi da se ne znajdes najbolje v tej vlogi vcas...
Mislim da se predvsem sam sprost. xokx
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#17 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 13. januar 2009, 21:39

Še zmeraj pa je eden in edini preboj zmožno narediti srce. Sprejeti kaos, tako kot pač je, vzeti bitje v svoje naročje - odpreti srce. Da otrok začuti most ljubezni, da je povezan, da mu mati oz. starš nakloni svoj čas.


Ja, to mi kdaj tudi uspe.
In potem se zgodi...
Recimo, se igramo, smejimo, vse je ok, dobi pozornost, meje..itd. in kar naenkrat udari koga, ugrizne. Tudi mene. Ne znam biti vedno most ljubezni.
Preseneča me ta uničevalnost in zato sem iskala alternativno razumevanje.

Tnx in noč.

#18 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 13. januar 2009, 21:52

morda iz gole razposajenosti oz. tud mal objestnosti, preprosto zarad prevec energije...
menim da bi kazalo ju skusat usmert v kak sport (se posebej njo), vendar nic na silo - ce bo sama kazala kaksna zanimanja in to.
Morda je tud stik z zivalmi lohk dobrodosel, ce imas moznost.

jaz sem bla tud rpecej divja in razposajena, neukrotljiva (pluton mam sicer na mc, a v opoziciji z luno in marsom), vendar nisem bla nikol agresivna do drugih oz. unicevalna - kvecjemu samounicevalna.

Zato pa tud vem, da je najslabsa mozna vzgoja oz. najneucinkovitejsi nacin za plutona mocnega - na prisilo. x:)x
vse obratn se pol doseze (tako al tako pa je tko bolj ali manj z vsemi, vendar s plutonom pac se tolk bolj)
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#19 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 13. januar 2009, 22:51

Bom kar danes odgovorila, ker jutri ne bom mela časa.

Marsa, ja, vidim, da štekaš marsikaj. V tej koži, ko sem, so mi projekcije nekaterih forumašev name bolj odveč, kot v pomoč.
RAbila sem razumeti specifiko moje tamale, ker na splošno si lahk preberem priročnike.

Razposajena je, ja. In totalno imaš prav. Ne vem sploh kako reagirat. Niham. Iščem pa srednjo pot. PA tud to ne vem kaj je, haha.

... pa še za leo

potrpežljivost, potrpežljivost,...je zate recept. vsaj v začetku, dokler v sebi ne narediš preskoka in ugotoviš kdo in kaj sta sploh tvoja otroka
razmisli, kaj si želiš in kdo želiš postati


jap preskok, to si štimam
predvsem si moram dobro zamislit in začutit kaj želim, da postaneta moja otroka (kolikor pač imam vpliv nanje)... in to postat sama.

#20 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 13. januar 2009, 23:00

Deluješ pa malce trdo, kot da nočeš sprejet, kar ti kdo reče,m že večkrat, ko sem kaj rekla, ali kdo drug, je šlo mimo tvojih uh.

ZaskrbljujoČ je tvoj odnos, ko razlagaš : da tisto še že.... da pa tega pa res ne preneseš... x:o)x

s temi besedaMi izraziš, da ti v splošnem gre hči na živce, medtem ko je tole njeno telesno , verjento ščipanje, samo kaplja čez rob. Se rpavi, tudi sicer nisi ravno vanjo na pol zaljubljenna kot je to večina staršev otrok s srečnim otroštvom x;)x x:o)x


Za vsak primer, ker se očitno tvoja hči v tvojem LASTNEM svetu kaže kot objekt oz ventil za marsikaj, ti lepim še tole , prav zanalašč. Nalašč zato, ker nisi poznala poleg vseh tvojih baje prebranih knjig in pameti NITI NORMALNEGA OBNAŠANJA 2 IN POL LETNEGA OTROKA, AMPAK SI OBSOJALA



Kar se tiče obsojanja, mislim, da imaš tudi sama kaj za pogledat pri sebi.
Da ne prenesem pri hčerki, da se spravlja na tamalega, kljub temu, da vsi otroci na tak in drugačen način to počnejo, pomeni, da se jaz počutim nemočno in se sprašujem kako reagirati- .
Sploh ne vem da si ti meni kdaj rekla kaj, kar je šlo mimo mojih uh x?x
Si ti mama?

#21 lea

lea
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 328

Objavljeno: 14. januar 2009, 07:57

predvsem si moram dobro zamislit in začutit kaj želim, da postaneta moja otroka (kolikor pač imam vpliv nanje)... in to postat sama.

in tudi kaj si želiš postati ti! ker sama s sabo boš živela do konca življenja, a ne. ne rečem, da je vseeno, kaj je dobro za tvoja otroka, ampak važno je, da ti narediš po svoji najboljši moči in vesti. da boš ti mirno spala, a ne. seveda je naloga dosti težja (beri: nemogoča), če želiš postati supermama.
ker največji absurd je, da če si ti ok, bosta tudi otroka ok. x;)x

no, pa saj.......recepta pač ni. jaz se vsak dan česa novega naučim.

#22 butl

butl
  • D član
  • Št. objav: 4 671

Objavljeno: 14. januar 2009, 13:40

predvsem si moram dobro zamislit in začutit kaj želim, da postaneta moja otroka (kolikor pač imam vpliv nanje)... in to postat sama.


Sem tole izpostavu, kar si napisala. Poskus tkole:

Predvsem se moram dobro zamislit in začutit, kaj sem si želela, ko sem bila sama otrok, da bi postala /beri: da bi delala z mano ali sem pogrešala pri njenem delovanju/ moja mama... in začet tko delat s svojo hčerko.

Pr teb, Saša, je bla tvoja mama bog in batina, vpitja, jeze, zamer in hladu kokr češ, ata pa siva miš, ki ga je mama prezirala., otroci, otroci pa itak niste mel prava glasanja in mama te je gotov rajš zmerjala kt pa objemala. Ti pa isto teraš dalje.

Ok. Ja, je težko občutit do otroka nekaj, kar sama nis dobila in ja, zajeban je izkorenint vzroke za to. Ampak.

Ti si zdej stara 39 let /vse najboljše/ in nisi več otrok in si za svoja delanja odgovorna sama. Ne morš se več zgovarjat na stare vzorce, na zapuščino, ki si jo dobila od doma, ko popizdiš, ko ti dvigne pokrov, ko vpiješ na tamalo, jo uporabljaš kot ventil za sproščanje, ko se ti jeza čez dan nabira al pa jo /upam da tud v sanjah ne/ prtegneš. V teh primerih se ne morš zgovarjat na mamo in opravičevat svoje ravnanje.

Ti si odrasla oseba in odrasla oseba pomen, da se zmore kontrolirat. Če si jezna, naslovi jezo na tistega, ki ti jo je povzročil /mož, v službi, mama, fotr.../ in to na primeren način. Če veš, da boš eksplodirala, pejt ven, pa se tam zder, prtegn z glavo u zid magar, jokaj, vpij, smil se sama seb, obtožuj cel svet če češ, ampak ne se znašat nad tamalo, ker ona ni nč kriva. Čist nč.
To, da udar tamalga, je že posledica tvoje vzgoje.

Če ti metode, ki si jih do sedaj uporabljala da bi sebe spremenila, pozdravla svoje rane iz otroštva, niso dale efekta, poišči konkretno pomoč, pa se pocajtej. To si dolžna svojim otrokom, če že seb ne. Če se počutiš nemočna pri vzgoji, poišči konkretno pomoč. Tud to si dolžna svojim otrokom.

Otroka ne rabta idealne mame, otroka rabta dobro mamo. Dobra mama ne izvaja psihičnega al pa fizičnega nasilja nad otrokom

xsrcx
Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš

#23 Rožica I

Rožica I
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 720

Objavljeno: 14. januar 2009, 14:36

Želela bi samo pripomniti, da je Sasha3 že s tem, da je poiskala pomoč tule na forumu, storila prvi korak in da je že zaradi tega (in pač vsega, kar želja po spremembi in učenju/zavedanju potegne za seboj) zame dobra mama :palec: .
Hočem povedat, da vsi počnemo napake in da nas le te pripeljejo do znanja in drugačnega delovanja.

Sasha3- mogoče bi ti svetovala, da nimaš tako pogosto v mislih hčerinega Plutona na ASC, saj to precej vpliva na tvoj pogled, kadar imaš konflikt s hčero. Jemlji jo predvsem kot otroka, ki ti ne zna najbolje razložit, kadar se nesigurno počuti. Brez vnaprejšnih določanj zakaj in kako.
Hočem pa povedat, da z določenim zavedanjem o otrokovih lastnostih (ki se potrjujejo tudi v horoskopu), otroka samega apriori tretiramo na tak način. Ko da mu ne bi dali možnosti, da se je že kaj naučil oz. spremenil.
Meni je o tem dala precej misliti izkušnja z Indijsko astrologijo- Djotišem- saj sem čisto iz druge perspektive gledala na otrokovo ravnanje (recimo po Zodiaku je oven/ASC sco/luna v levu, po Djotišu pa ribica/ASC tehtnica, luna v raku). In ko sem spremenila zorni kot, sem ugotovila celo paleto lastnosti, ki sem jih v drugem kontekstu popolnoma drugače dojela.
Seveda, pa jemljem življenje kot tako, popolnoma svobodno in ne determinirano s horoskopskimi lastnostmi. Horoskop je zame hobi, ki ga naravnost obožujem in ne glavno vodilo v življenju.

To temo je popravil/a Rožica I: 14. januar 2009, 14:38


#24 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 15. januar 2009, 08:51

in tudi kaj si želiš postati ti! ker sama s sabo boš živela do konca življenja, a ne. ne rečem, da je vseeno, kaj je dobro za tvoja otroka, ampak važno je, da ti narediš po svoji najboljši moči in vesti. da boš ti mirno spala, a ne. seveda je naloga dosti težja (beri: nemogoča), če želiš postati supermama.
ker največji absurd je, da če si ti ok, bosta tudi otroka ok. x;)x

no, pa saj.......recepta pač ni. jaz se vsak dan česa novega naučim.


ja, saj sem napisala in to postati sama

#25 Sasha3

Sasha3
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 392

Objavljeno: 15. januar 2009, 08:59

Če si jezna, naslovi jezo na tistega, ki ti jo je povzročil /mož, v službi, mama, fotr.../ in to na primeren način. Tud to si dolžna svojim otrokom.

Otroka ne rabta idealne mame, otroka rabta dobro mamo. Dobra mama ne izvaja psihičnega al pa fizičnega nasilja nad otrokom

xsrcx


Butl, vem, da nisi butl in vem da čutiš, da čutim, pa najraj ne bi čutla.
Tamala je moje bitje krasno, ob kateri pa kdaj pride na dan tudi moja temna plat. Nisem je še čist pozravla, ne. Ni ona nič kriva. V ekstremnih trenutkih pa popenim. Ne, je ne pretepam. Po plenici jo je dobila morda 2x. Glasna pa sem. To je moja šola. Njena bo pa podobna v kolikor ne uspem korenito sebe sprement.


Rožica, ja, res moram pozabit na ta Pluton x:Ix

Hvala vsem.
Papa




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0