1 x ocenjeno 215 komentarjev na to temo

[Marsa]

ajoj boga ljubezen, spet eno seciranje.
namest da bi ljubili, do nezavesti razpravljamo o ljubezni.
no tud prav, ce mamo ze tak vesele.

hecno vprasanje:
ali je ali ni ljubezen inteligentna?

menim, da hkrati je in ni.

[tantra]

Spet "nakladanja" o Ljubezni. -)

[The Dude]

ajoj boga ljubezen, spet eno seciranje.
namest da bi ljubili, do nezavesti razpravljamo o ljubezni.
no tud prav, ce mamo ze tak vesele.

hecno vprasanje:
ali je ali ni kljubezen inteligentna?

jaz menim, da hkrati je in ni.

Haha kaj če bi postavili vprašanje, če je ljubezen lahko boga?

Hja, meni je bilo vprašanje najprej čudno, ampak je Kuvrtat spodaj napisal veliko razlag, kaj bi naj pomenila inteligenca. Ja no,.malo je pa fajn podebatirat, čeprav nič pametnega ne bo iz tega. A se bomo po debatah meli kaj bolj radi? Pojma nimam,.ponavadi ne.

[tigrota]

ko zares ljubiš se prepustiš in to je to

[Marsa]

ja, nimam casa, zato nisem (se?) *utemeljevala.
sibam ven, no a vseen na kratko:
ljubezen ni inteligentna, ker nima nic opraviti z inteligenco (kakrsno si jo mi v glavnem predstavljamo), ker pa je 100 inteligenc (in recimo ne sam iq), pa je seveda tud inteligentna, saj ne potrebuje ucbenikov, znanj in vsega balasta, ker *ze vse ve* in je preprosto tukaj. Zame pac inteligenca ni samo ta plast - umska, mentalna.
Tko nekak. mogoce nisem najboljs povedala tega kar sem hotla, ker hitim in zraven se mam ibunge tlele.

[FixMinze]

Izbira ljubezni je stvar najvišje intiligence. Dokler begamo v strahu smo pač samo iskalci in navadni raztresenci. Ko ljubezni damo pot postane tudi naš um, kot um nekoga ki zna stvari gledati od zgoraj.
Da bi ljubezen vezali na pogoje, pomeni, da se v nas dogaja samo neko prazno speltkarjenje. Brez ljubezni so tudi naši možgani zelo omejeni.

To kar pišeš se sicer lepo sliši ( za nekoga, ki bi rad bil inteligenten in bi rad, da ga drugi tako vidjo ) ampak je na svetu veliko primerov, ki naravnost nasprotujejo tvoji izjavi. Nasploh bi potem takem bila ljubezen rezervirana zgolj za ljudi katerih umski ustroj ima sposobnost poseganja po najvišji inteligenci. Pa je recimo znano in ljudje, ki so to doživeli ( butel je o tem pisal tu gori ) to potrdijo - da so ljudje z downovim sindromom sposobni bolj čiste in brez pogojne ljubezni kot pa večina ljudi ( samo en primer ). Ljubezen torej ni stvar najvišje inteligence.

[xyz]

Odvisno kako inteligenco definiraš.
Nekateri govorijo npr. o emocionalni inteligenci, itd..

[redzdaj]

Ojla Kuvertat!
Če ne zameriš eno vprašanje? A se vedno potrudiš, da malo podražiš sogovornika?

To, kar si napisal je morda tudi res, vendar tisti, ki so na tem forumu niso največji bebci. So besede, in je nihanje, ki je poslano z besedami, in tisti ki to zazna, dobi še več.

Ljubezen, je vedno intiligentna. Če naši možgani niso dovolj močno orodje pa jih ljubezen s svojo močjo počasi prečisti. Še živali, ki jim dajemo ljubezen postanejo s časom neverjetno intiligentne.

[FixMinze]

Haha kaj če bi postavili vprašanje, če je ljubezen lahko boga?

Hja, meni je bilo vprašanje najprej čudno, ampak je Kuvrtat spodaj napisal veliko razlag, kaj bi naj pomenila inteligenca. Ja no,.malo je pa fajn podebatirat, čeprav nič pametnega ne bo iz tega. A se bomo po debatah meli kaj bolj radi? Pojma nimam,.ponavadi ne.

Mah sej poanta teme ni imeti se bolj rad - zaradi mene se lahko vsi takoj na mestu mrtvi zvrnete, ne bom nikogar pogrešal

Ali je ljubezen lahko boga ? ne ne more bit. Biti ubog je stvar inferiorne pozicije proti sebi kar pa je v direktnem nasprotju z imeti se rad. Biti ubog v očeh drugih tukaj IMO ne šteje - ocena druge osebe je vedno lahko napačna. Kakšnemu človeku bi se ljubezen zdela uboga ? upam, da se tebi ne zdi uboga, kar sicer dvomim

[FixMinze]

Odvisno kako inteligenco definiraš.
Nekateri govorijo npr. o emocionalni inteligenci, itd..

Zej, če se ne motim je emocionalna inteligenca vezana na sposobnost dojemanja lastnih čustev in čustev ostalih ljudi. Torej na razumevanje tega kaj drugi čutijo in zakaj čutijo in tudi kaj ta njihova čustva pomenijo, kam jih vodijo, kaj jim sporočajo. Iz tega vidika je to seveda pogojeno s kar precejšno sposobnostjo prikaza inteligence, ki je večina ljudi ne premore, tudi jaz ne.

Vendar pa ima ljubezen eno lastnost, ki se ji reče - milost, sprejemanje, zaupanje - za kar sploh ne rabiš biti inteligenten. zaupanje na primer je povezano zgolj z vero - z vero v drugega človeka četudi ga ne poznaš. V tem svetu ne najbolj inteligentno početje.

Torej je Jezus imel prav - zadnji so prvi, prvi so zadnji

[xyz]

Zej, če se ne motim je emocionalna inteligenca vezana na sposobnost dojemanja lastnih čustev in čustev ostalih ljudi. Torej na razumevanje tega kaj drugi čutijo in zakaj čutijo in tudi kaj ta njihova čustva pomenijo, kam jih vodijo, kaj jim sporočajo. Iz tega vidika je to seveda pogojeno s kar precejšno sposobnostjo prikaza inteligence, ki je večina ljudi ne premore, tudi jaz ne.

Vendar pa ima ljubezen eno lastnost, ki se ji reče - milost, sprejemanje, zaupanje - za kar sploh ne rabiš biti inteligenten. zaupanje na primer je povezano zgolj z vero - z vero v drugega človeka četudi ga ne poznaš. V tem svetu ne najbolj inteligentno početje.

Torej je Jezus imel prav - zadnji so prvi, prvi so zadnji

Če ti uspe ljubezen secirati od tega, kar jo tvori oz. kar ljubezen vsebuje, potem ja...
a tak pogled dejansko ni realen.

Tudi tisto, kar je našteto v prvih postih, je del ljubezni, torej: preračunljivost, sebičnost, navezanost, itd..
Ja, celo sovraštvo

Gledam na tematiko tako:

Eno vesolje, en dogodek; vse povezano. Ni dogodka, ki bi bil slab ali dober...
na ta način dogodke definiramo mi, zavoljo naše sebičnosti/egocentričnosti;
v "najboljšem" primeru zaobjema naša egocentričnost človeštvo, včasih celo naravo planeta.
Smrt je le transformacija, umor je kemična sprememba nekega stanja ,
potres in stotisoče mrtvih prav tako, itd..
Vse to se odvija, ker se in je samo sebi bistvo...
in to eno bistvo/eno voljo/takšnost/obstoj; vidim kot ljubezen.
Ljubezen, ker obstaja, ker je: ljubezen do obstoja, ljubezen obstoja.

In vse ostalo kot emanacije te ljubezni... vse do spolnega akta.

Ojla Kuvertat!
Če ne zameriš eno vprašanje? A se vedno potrudiš, da malo podražiš sogovornika?

Ne sekiraj se, njemu gre le na živce tvoj nick.

[FixMinze]

Ojla Kuvertat!
Če ne zameriš eno vprašanje? A se vedno potrudiš, da malo podražiš sogovornika?

To, kar si napisal je morda tudi res, vendar tisti, ki so na tem forumu niso največji bebci. So besede, in je nihanje, ki je poslano z besedami, in tisti ki to zazna, dobi še več.

Ne niti ne, ti si pač med tistimi ljudmi, ki se jih splača podražit . jaz sebe na primer non stop tako dražim. čemu potem nebi tebe ?
Praviš, da je kar sem napisal morda res. Kako to misliš, morda ? samo pod določenimi pogoji , samo včasih, kakor komur paše ? Pomisli - izbira ljubezen morda ni stvar najvišje inteligence. Kaj ta stavek sploh pomeni ?

Tisti, ki to zazna dobi še več . Sliši se definitivno kot zgodba z lizikami. Še več, še več, še več --- še njavečččččččč. Manj je več - še več je preveč.
Ni ljubezen tista, ki iz tebe govori. ., moje skromno mnenje.

Ljubezen, je vedno intiligentna. Če naši možgani niso dovolj močno orodje pa jih ljubezen s svojo močjo počasi prečisti. Še živali, ki jim dajemo ljubezen postanejo s časom neverjetno intiligentne.

Ljubezen ima sposobnost, da človeku povrne izgubljene vrednote ima sposobnost, da prebudi neodkrite vrednote - ima sposobnost , da naredi karkoli. Ima to sposobnost, ker naredi človeka zopet vrednega. Vendar samo pod pogojem, da se za njenim delovanjem skriva logičen ustroj in jasen, čist namen početja. Ljubezen v psu ne bo spremenila nič - če nisi ti zraven, ki veš zakaj psu daješ ljubezen in ki veš kaj si želiš, da tvoj pes spozna. Si želiš, da spozna sprejemanje, si želiš, da spozna sprejemanje in inteligenco. Kaj si želiš za svojega psa ?

To so stvari, ki jih tvoj pes lahko spozna. To so nevronske povezave, ki se bodo povezale v njegovih možganih. Ne, ker jih bo povezala ljubezen pač pa, ker se bodo povezale zaradi njegovega mentalnega delovanja. Ljubezen je tukaj za podporo. Upam da ne verjameš, da se bodo možgani psu spremenili sami od sebe zaradi ljubezni brez namena prisotnega.

Kaj, če obstaja vibracija z lastnostmi ?
Kaj, če ljubezni sploh ni brez njenih uporabnikov ?
Kaj, če je ljubezen posledica ?

Je ljubezen potem lahko inteligentna ? Je lahko posledica višje inteligentne dejavnosti, če pa jo premore večji del živih bitij ? pes ima za večino ljudi lastnost proženja ljubezni. je to posledica odločitve višje inteligence . niti ne .

[FixMinze]

Če ti uspe ljubezen secirati od tega, kar jo tvori oz. kar ljubezen vsebuje, potem ja...
a tak pogled dejansko ni realen.

Tudi tisto, kar je našteto v prvih postih, je del ljubezni, torej: preračunljivost, sebičnost, navezanost, itd..
Ja, celo sovraštvo

Gledam na tematiko tako:

Eno vesolje, en dogodek; vse povezano. Ni dogodka, ki bi bil slab ali dober...
na ta način dogodke definiramo mi, zavoljo naše sebičnosti/egocentričnosti;
v "najboljšem" primeru zaobjema naša egocentričnost človeštvo, včasih celo naravo planeta.
Smrt je le transformacija, umor je kemična sprememba nekega stanja ,
potres in stotisoče mrtvih prav tako, itd..
Vse to se odvija, ker se in je samo sebi bistvo...
in to eno bistvo/eno voljo/takšnost/obstoj; vidim kot ljubezen.
Ljubezen, ker obstaja, ker je: ljubezen do obstoja, ljubezen obstoja.

In vse ostalo kot emanacije te ljubezni... vse do spolnega akta.

To kar pišeš men na prvi pogled ustreza umu, ki se želi zaščiti pred odgovornostjo do življenja. Ali umu, ki ni natančno definiral in se odločil kakšne so njegove odgovornosti do življenja. In se tako od te odločitve umika s sprejetjem mehanizma, ki vzdržuje samega sebe. Dokler ga seveda ne raznese na 1000 koščkov. Na prvi pogled. Nočem te secirat ampak res nisem našel drugih besed, ko si izenačil ljubezen in sovraštvo z zgornjo razlago. Tak pogled je koristen samo v smislu transformacije, ki vodi v spremembo

Ljubezen ne more biti del sovraštva zaradi lastnosti, ki jih ta dva pojma predstavljata - pa mislim, da ne veš kaj predstavljata znotraj objektivno sprejete definicije.
Objektivizem je nujno potreben. Omogoča sožitje in napredek, omogoča tudi ljubezen pred sovraštvom.
Edino kar omogoča tvoj pogled je kaos - edina njegova koristna lastnost je transformacija.

In ponavljam tvoje besede - tvoj pogled ni realen - znotraj enačenja ljubezni s sovraštvom pa je naravnost bloden.
Dodam še, da za dojemanje ljubezni sovraštva ne potrebujemo. Potrebujemo ga samo v kolikor ne znamo ceniti ljubezni, kar pa sovraštva ne naredi del ljubezni.

but i'm no angel either

Ne sekiraj se, njemu gre le na živce tvoj nick.

zelo zelo se motiš

[The Dude]

Mah sej poanta teme ni imeti se bolj rad - zaradi mene se lahko vsi takoj na mestu mrtvi zvrnete, ne bom nikogar pogrešal

Ali je ljubezen lahko boga ? ne ne more bit.

Presenetljivo, da si odgovarjal na te dve izjavi, kar sem pa dejansko napisal in želel povedat, si pa čisto pustil ob strani. (že sama izjava, da je ljubezen boga, je smešna,..saj se je tudi Marsa že zraven smejala. Sej ni kaj za govorit o taki izjavi).

[FixMinze]

Presenetljivo, da si odgovarjal na te dve izjavi, kar sem pa dejansko napisal in želel povedat, si pa čisto pustil ob strani. (že sama izjava, da je ljubezen boga, je smešna,..saj se je tudi Marsa že zraven smejala. Sej ni kaj za govorit o taki izjavi).

No sej lahko, da sem odgovarjal tudi zato, ker se mi je zazdelo, da vprašanje " je ljubezen uboga " samo po sebi nakazuje na nesmiselnost vprašanja " je ljubezen inteligentna " Pa sem želel pokazat, da ni - ker razmišljanje o tem vprašanju definira pričakovanja ljudi do ljubezni . Tako definira pričakovanja do sveta, do mene, do samega sebe itd....

Upam, da se razumeva zakaj sem odgovarjal.

[nimbus]

sam smo carji. u eni tem nismo prišli do nekega prebavljivega sklepa o tem kaj ljubnezen sploh je, zdej mormo pa povedat, če je inteligentna. pa ne vemo ne kaj je ljubezen in ne kaj je inteligenca.

enim je ljubezen asociacija za hardcore group partying, drugim pa za jezusa kristusa. zdej, kolk je pa inteligenca povezana s prvim oz. drugim pa še prevzvišeni rode nea ve.

[FixMinze]

A dej no , mal bl se potrud. Še moj maček si z večjim intuziazmom rit liže

[nimbus]

A dej no , mal bl se potrud. Še moj maček si z večjim intuziazmom rit liže

to je res. samo s takšnim entuziazmom, kot se jaz ljubezni otepam, pa že ne.

ti si pršu že na tisto stopnjo, a veš, ko povezuješ nam še nepovezljive stvari.

[FixMinze]

aja, zato zej ne vem kaj naj ti sploh odgovorim, thanx

Ljubezni se otepaš, potem že moraš vedt kaj je mogoče misliš, da je podobna hotni ženski, ki se je zaradi občutka pozornosti splača otepati. Torej ima intelekt


lp in he he

[xyz]

Tak pogled je koristen samo v smislu transformacije, ki vodi v spremembo

Em... transformacija JE sprememba.

Ljubezen ne more biti del sovraštva

Tega tudi nisem dejal, temveč, da je sovraštvo znotraj ljubezni.
Mogoče si spregledal moje videnje le-te ?
Sovraštvo je prav tako tisto, kar povezuje in tisto, kar služi celoti v njenem razvoju
in konec koncev je ta razvoj posledica stvarstva, ki obstaja, ker ljubi; ker ljubi obstajati.

Ne dvomim, da moje besede niso jasne vsakomur

zelo zelo se motiš

Ne motim, šalim.

[FixMinze]

Em... transformacija JE sprememba.

U pa res, pa sem upal, da se to ne bo zgodilo

Tega tudi nisem dejal, temveč, da je sovraštvo znotraj ljubezni.
Mogoče si spregledal moje videnje le-te ?
Sovraštvo je prav tako tisto, kar povezuje in tisto, kar služi celoti v njenem razvoju
in konec koncev je ta razvoj posledica stvarstva, ki obstaja, ker ljubi, ker ljubi obstajati.

Ne dvomim, da moje besede niso jasne vsakomur

No sej vem na kaj se nanašaš. Vseeno menim, da sovraštva znotraj ljubezni ni. Sovraštvo znotraj ljubezni je že rezultat udejanjanja sovraštva. Je razkroj ljubezni.
Sovraštvo nikoli ne doprinese k nečemu dobremu. Cilj sovražnega dejanja namreč ni povzročiti pozitivno spremembo, spremembo na bolje. Ampak ravno obratno - uničenje brez možnosti povratka.

Za lažjo debato podajam tri pogoje za sovraštvo iz objektivnega zornega kota -> kar pomeni, da ne velja, če razočarana zaljubljena pubertetnica čuti sovraštvo, si cufa lase, joče ali tuli :
- ogrožanje pomembne vrednosti ( življenje ali pa družina ali uničenje doma itd. )
- dejanje je sproženo brez odgovarjajočega povoda, razloga
- dejanje je sproženo zavestno in namerno

Dodam naj še, da je logika sovraštva preganjanje preganjalca, kar pomeni, da oseba predhodno verjame, da jo druga oseba sovraži.
Vprašanje je seveda - kako se sovraštvo najde znotraj ljubezni ? Kako je sovraštvo kot nek celovit proces tudi del ljubezni ?

Mogoče kakšen primer ...

Ne motim, šalim.

e ta prekleti humor, povsod preži name

[xyz]

Vseeno menim, da sovraštva znotraj ljubezni ni. Sovraštvo znotraj ljubezni je že rezultat udejanjanja sovraštva. Je razkroj ljubezni.

Samo če razmišljaš v nasprotjih. Opustiti "ali/ali" in sprejeti "tudi" ter "in".

Sovraštvo nikoli ne doprinese k nečemu dobremu. Cilj sovražnega dejanja namreč ni povzročiti pozitivno spremembo

Ampak tudi tovrstna dejanja temeljijo na ljubezni -do samega sebe
Sploh pa je nemogoče definirati, katero dejanje je "dobro" in katero "slabo",
pa čeprav storilec sam meni to ali ono o svojem dejanju.
Ubij človeka in rešil boš drevo. Pomagaj otroku in vzgojil boš novega Hitlerja.

Vprašanje je seveda - kako se sovraštvo najde znotraj ljubezni ? Kako je sovraštvo kot nek celovit proces tudi del ljubezni ?

Mogoče kakšen primer ...

Pa saj sem ga v bistvu že podal: da lahko sovražiš, moraš najprej sploh obstajati
in ta obstoj ti omogoča ljubezen
Med drugim ljubezen tvojega očka in tvoje mamice
Pa ljubezen sveta, da te sprejema, da ti omogoča življenjske pogoje.

p.s. Mogoče si že opazil, da jaz ljubezni ne omejujem na čustvo.

[FixMinze]

Samo če razmišljaš v nasprotjih. Opustiti "ali/ali" in sprejeti "tudi" ter "in".

Lahko probaš uporabiti "tudi" in "ter" s sovraštvom. Jaz ne znam

Ampak tudi tovrstna dejanja temeljijo na ljubezni -do samega sebe
Sploh pa je nemogoče definirati, katero dejanje je "dobro" in katero "slabo",
pa čeprav storilec sam meni to ali ono o svojem dejanju.
Ubij človeka in rešil boš drevo. Pomagaj otroku in vzgojil boš novega Hitlerja.

-ljudje, ki sovražijo projecirajo svoje sovraštvo na okolico. Ja to naredijo, da preživijo. Če tega nebi naredili bi namesto okolici povzročali slabo sebi ( uporabna fraza v tem primeru za takšno osebo je; ma dej ubi se, kva tle serješ ) Gre za preživetveni instinkt, ki pa nima veze s samo - ljubeznijo. Ljubezen do sebe je pogojena s priučenimi mentalnimi mehanizmi - gre za odnos do samega sebe, ki ni povezan s preživetjem. Znotraj duhovnega je pogojena s čim drugim vendar spet ne gre za preživetveni mehanizem. Gre za vzpostavljen odnos, ki presega življenje in smrt.
-že res ampak ne govorim o dobrem in slabem. Slabo ni nujno sovraštvo. In pa otroška zloba je spet drugače kategorizirana, ker je otrok bitje v odraščanju v smislu, da ni dovolj zrel za samostojne odločitve in tudi ne odgovoren.
-bom res rešil drevo, če ubijem človeka ?
-ravno to hitlerju kot otrok ni nihče pomagal

Pa saj sem ga v bistvu že podal: da lahko sovražiš, moraš najprej sploh obstajati
in ta obstoj ti omogoča ljubezen
Med drugim ljubezen tvojega očka in tvoje mamice
Pa ljubezen sveta, da te sprejema, da ti omogoča življenjske pogoje.

- se pravi, kadar sovražim sem sovraštvo znotraj ljubezni. kaj pa, če se takrat ločim od ljubezni pa se vrnem nazaj ? se za trenutek izgubim in pridem nazaj, izgubim v slabem pomenu besede ? a veš kaj, če je človek takrat ne s telesom ampak mentalno ločen od ljubezni - ga ni več. njegovo telo je sicer še tukaj um pa daleč od tega.

p.s. Mogoče si že opazil, da jaz ljubezni ne omejujem na čustvo.

No sej nima veze. Ljubezen je za človeka čustvo za univerzalni obstoj, ki pa ni omejen na človeka pa je lahko kaj drugega. Ampak za človeka je čustvo - ker je drugače ne more doživet. Znotraj definicije o čustvu. Občutek je spet nekaj drugega.

[xyz]

Če tega nebi naredili bi namesto okolici povzročali slabo sebi

Vse, kar "povzročajo" okolici, povzročajo sebi. Povzročamo. Se pravi tu ni "če, potem".

Gre za preživetveni instinkt, ki pa nima veze s samo - ljubeznijo. Ljubezen do sebe je pogojena s priučenimi mentalnimi mehanizmi - gre za odnos do samega sebe, ki ni povezan s preživetjem. Znotraj duhovnega je pogojena s čim drugim vendar spet ne gre za preživetveni mehanizem. Gre za vzpostavljen odnos, ki presega življenje in smrt.

Spet ali/ali...

-že res ampak ne govorim o dobrem in slabem. Slabo ni nujno sovraštvo. In pa otroška zloba je spet drugače kategorizirana, ker je otrok bitje v odraščanju v smislu, da ni dovolj zrel za samostojne odločitve in tudi ne odgovoren.
-bom res rešil drevo, če ubijem človeka ?
-ravno to hitlerju kot otrok ni nihče pomagal

You missed the point. Namerno ?

- se pravi, kadar sovražim sem sovraštvo znotraj ljubezni. kaj pa, če se takrat ločim od ljubezni pa se vrnem nazaj ? se za trenutek izgubim in pridem nazaj, izgubim v slabem pomenu besede ?

Si ti sovraštvo ? Ali svet izgine, če zapreš oči ?

No sej nima veze. Ljubezen je za človeka čustvo za univerzalni obstoj, ki pa ni omejen na človeka pa je lahko kaj drugega. Ampak za človeka je čustvo - ker je drugače ne more doživet.

Ne za človeka. Zate.

In ja, ljubezen lahko realiziraš popolnoma drugače; kjer pa je tudi tvoje pojmovanje vsebovano.
Kot rečeno, ta od tebe opisan je le en aspekt... prefiltriran skozi filter tvojih sposobnosti/lastnosti.

[FixMinze]

Vse, kar "povzročajo" okolici, povzročajo sebi. Povzročamo. Se pravi tu ni "če, potem".

Kakšno škodo povzroča sovražna oseba sebi je iz zornega kota trpečega nepomembno. Filozofija je v takšni situaciji skret papir za rit obrisat, rešila ne bo nikogar. Zatorej ne vidim nobenega razloga za takšno duhovno širjenje realnosti v primeru sovražnih situacij. Ne vem, probej to razložit žrtvam mučenja v Kitajskih zaporih, ki jih potem do konca življenja mučijo travme.

Spet ali/ali...

Ne vidim zakaj ali/ali. Ljubezen do sebe pač ni povezana z nagonom o preživetju. Lastnost ljubezni je nesebičnost - res ne vem kaj ti tle ni jasno ?
Čutenje brezmejne odsotnosti in svobode nima kake prevelike veze z ljubeznijo, prej z odsotnostjo Ljubezen ni ločena od odgovornosti. Ne moreš jo imet zase v skrinjici.

Ljubezen človeka žene v akcijo, v pomoč, v reševanje, v izboljševanje in na tak način osvobaja. Preko dobrih opravljenih del. Pač to je ljubezen, tak vpliv ima na človeka. In zato izbiraš ali sem takšen ali pa sem takšen. V obeh primerih si lahko svoboden ampak samo v enem deluješ pod okviri ljubezni. Pač ne moreš si sebe razlagat, da deluješ po okvirih ljubezni, če pa ne ! svet je sestavljen tudi iz ali/ali situacij. zase sem pa že reku, da ne pričakujem nebes.

Zele sem pomislu, da si perfekcionist. Ponavad ti ne dojemajo, da je svet sestavljen tudi iz ali/ali možnosti ali pa, da je včasih potrebno izbrati manjše zlo. Da ni zbire, ki bi omogočala popolno rešitev. Da ni mehanizma, ki vzdržuje sam sebe - če bi bil, bi lahko vsi bili popolni in brez napak. vsak izgovor bi bil dober - ker vse, kakorkoli obrneš, služi istemu cilju. Ja pravljica za lahko noč. Ne vem. Samo napisana misel.

You missed the point. Namerno ?

Tvoj point je bil, če se ne motim, da imajo vsake oči svojega malarja. Kar je za nekoga dobro je za drugega slabo. S dobrim dejanjem lahko sprožiš vrsto slabih - sovražnih. Se strinjam. Ampak jaz tebi pravim čisto nekaj drugega. Pravim ti, da so stvari, ki niso dobre za nikogar. Ti pa bi rad takšne stvari postavil v okvir ljubezni.

Si ti sovraštvo ? Ali svet izgine, če zapreš oči ?

Zakaj, če sem jaz sovraštvo ? Mogoče bi še enkrat razložil primer, da moje rojstvo in sposobnost sovraženja dokazuje, da je sovraštvo znotraj ljubezni. ne vem sliši se kot, da bi rekel - stvarstvo je ljubezen. Pa ni - stvarstvo je raznolikost udejstvovanj. Na eni strani se udejstvuje ljubezen na drugi sovraštvo ( posplošujem ) vse to se potem preliva, meša, kreše, bliska, seka, treska itd... se udejstvuje v neskončno možnih oblikah, kar pa ne pomeni, da je sovraštvo znotraj ljubezni zato, ker sem se tukaj rodil. Ljubezen ni svet in ni stvarstvo, ljubezen je samo del tega.

Ne za človeka. Zate.

In ja, ljubezen lahko realiziraš popolnoma drugače; kjer pa je tudi tvoje pojmovanje vsebovano.
Kot rečeno, ta od tebe opisan je le en aspekt... prefiltriran skozi filter tvojih sposobnosti/lastnosti.

Lej, jaz sem samo reku, da imamo za določeno pojavnost človeškega doživljanja besedo, ki se imenuje čustva. Lahko bi bila, kruh, žemlja, pes karkoli ampak se imenuje čustva. In ljudje pač doživljamo čustva in občutke - ti doživljaš nekaj drugega ?

A veš sej tole stanje - brezosebno, toplo in neobremenjeno, svobodno tid.. A veš to je čustvo. ni važno kako si do njega prišel. Ampak kot sem rekel- zate je lahko tudi žemlja. Mam pa eno vprašanje me ful zanima, če slučajno res tako drugače deluješ. Jaz zase sem sprejel, da delujem tako.

Katerega od teh korakov pri doživetju svojega " stanja " ti izpustiš, dodaš.
1. stimulativna situacija
2. percepcija
3. apercepcija
4. vrednotenje
5. čustvo

Sej si za debato ne ?