Lastnost ljubezni je nesebičnost - res ne vem kaj ti tle ni jasno ?
Saj mi je jasno in to, kar izjavljaš, je lahko res, a je le en del resnice... le ena od neštetih možnih definicij -tvoja.
To, da jo napeljuješ na ljubezen, samo potrjuje mojo trditev.
Je pa tako, da ta ta definicija ljubezni ne vsebuje, temveč je v ljubezni vsebovana.
Čutenje brezmejne odsotnosti in svobode nima kake prevelike veze z ljubeznijo, prej z odsotnostjo
Ljubezen ni ločena od odgovornosti. Ne moreš jo imet zase v skrinjici.
Da je ločena, nisem izjavil nikjer.
V sanskritu npr. obstaja premnogo besed, katere lahko dejansko enačimo z besedo ljubezen;
vse se nanašajo na eno, na različne aspekte enega.
Ne gre za odsotnost, temveč za zaupanje. Lahko pa se seveda manifestira tudi kot odsotnost, sploh za opazovalca.
Ljubezen človeka žene v akcijo, v pomoč, v reševanje, v izboljševanje in na tak način osvobaja. Preko dobrih opravljenih del. Pač to je ljubezen, tak vpliv ima na človeka.
Takšen bi bil pač en aspekt ljubezni, gledan s perspektive Janka in Metke, pri nedeljskem obisku cerkve, npr..
In zato izbiraš ali sem takšen ali pa sem takšen. V obeh primerih si lahko svoboden ampak samo v enem deluješ pod okviri ljubezni. Pač ne moreš si sebe razlagat, da deluješ po okvirih ljubezni, če pa ne ! svet je sestavljen tudi iz ali/ali situacij. zase sem pa že reku, da ne pričakujem nebes.
Ni ravno tako. Karkoli boš storil, bo uporabljeno, asimilirano. Vsako dejanje ima svoje mesto,
nenaravnih dejanj ni. In obstoj sprejema vsako dejanje. Temu pravijo med drugim budisti "Takšnost".
Sprejemanje Takšnosti je ljubezen. Združenje. Enost.
Zele sem pomislu, da si perfekcionist. Ponavad ti ne dojemajo, da je svet sestavljen tudi iz ali/ali možnosti ali pa, da je včasih potrebno izbrati manjše zlo. Da ni zbire, ki bi omogočala popolno rešitev. Da ni mehanizma, ki vzdržuje sam sebe - če bi bil, bi lahko vsi bili popolni in brez napak. vsak izgovor bi bil dober - ker vse, kakorkoli obrneš, služi istemu cilju. Ja pravljica za lahko noč. Ne vem. Samo napisana misel.
No, perfekcionist na nek način sem, a sam sem na ta perfekcionizem skozi čas začel gledati drugače.
Meni se zdi perfektno, če sem sposoben spraviti v tek napravo, tako, da deluje bolje, kot ji je bilo namenjeno...
kabli visijo tu in tam, kakšen samolepljivi trak na določenih mestih, spet tu in tam malo diletantsko zakrpano...
a rezultat;
ta je zadovoljiv
Esencialna, lahko bi rekel, da bolj, kot rezultat sam, je pot, proces, ki do tega rezultata privede.
Ja, svet, stvarstvo, definitivno JE "mehanizem", kateri vzdržuje samega sebe. Le kako bi lahko kaj takega zanikal ?
Tvoj point je bil, če se ne motim, da imajo vsake oči svojega malarja. Kar je za nekoga dobro je za drugega slabo. S dobrim dejanjem lahko sprožiš vrsto slabih - sovražnih. Se strinjam. Ampak jaz tebi pravim čisto nekaj drugega. Pravim ti, da so stvari, ki niso dobre za nikogar. Ti pa bi rad takšne stvari postavil v okvir ljubezni.
Kako, niso dobre za nikogar ? A črvi ne štejejo ? A sam sončni sistem je nepomemben ? Galaksija ? Hm...
očitno sem pozabil, kako je to, če si fiksiran eksplicitno na človeka, na človeštvo.
Zakaj, če sem jaz sovraštvo ? Mogoče bi še enkrat razložil primer, da moje rojstvo in sposobnost sovraženja dokazuje, da je sovraštvo znotraj ljubezni. ne vem sliši se kot, da bi rekel - stvarstvo je ljubezen. Pa ni - stvarstvo je raznolikost udejstvovanj. Na eni strani se udejstvuje ljubezen na drugi sovraštvo ( posplošujem ) vse to se potem preliva, meša, kreše, bliska, seka, treska itd... se udejstvuje v neskončno možnih oblikah, kar pa ne pomeni, da je sovraštvo znotraj ljubezni zato, ker sem se tukaj rodil. Ljubezen ni svet in ni stvarstvo, ljubezen je samo del tega.
(Zakaj ? Ker si napisal "če sem sovraštvo". Glej citat.)
Ena stran, druga stran... to so zgolj poenostavitve naše percepcije...
dejansko ne obstaja leva in desna...
to se nanaša predvsem na dejstvo, da imamo 2 očesi.
Če ni, potem ni
s tem moraš pač živeti ti. Začel si temo, da bi slišal mnenja... sedaj pa se trudiš le-ta zanikati
kar ti ne bo uspelo, ker so tvoje definicije asimilirane v moji,
moja pa tvoje presega.
Mam pa eno vprašanje me ful zanima, če slučajno res tako drugače deluješ.
Delujem drugače. Ti tudi, samo da tega še ne veš.
Jaz zase sem sprejel, da delujem tako.
Očitno.
