50 komentarjev na to temo

[Masa]

Natalija HVALA!


Masa

[faca]

Zakaj prijatelju pritrdimo tudi nekaj česar partnerju ne??? Mislim, da je odgovor v tem, da mislimo, da partnerjeve izjave vedno letijo na nas. Karkoli reče, karkoli komentira - vedno nam posveti lučka, zacinglja zvonček, in se poiščemo v njegovi izjavi. Pri prijatelju ni tako, njegovih izjav ne povezujemo s sabo, zato smo razumevajoči, tolerantni... Vse se spremeni, če postane naš partner.

Svojo težo ima tudi skupno bivanje, ko ne utečeš ne partnerju (in njegovim navadam) ne sebi ! Skupno bivanje potencira dobro in slabo in nenadoma postanejo prej ljubke napakice pravi zmaji, ki nas NEPOSREDNO ogrožajo.

In še nekaj: naša predstava, naše videnje prijatelja. Glede na to, da smo s prijateljem malo časa in po možnosti v najboljši dnevni izdaji, si lahko hitro ustvarimo predobro sliko, ki ne vključuje trenutkov zapuščenosti, tečnosti...

[soncek]

Zakaj se nas odnos toliko razlikuje med partnerjem in drugimi ljudmi?

Kje je point?

Imava eno zadevo v odnosu!?;

Skupaj sem z dekletom, ki ga imam rad!
Problemcek je nastal kadar sva sla v druzbo;
Imam veliko prijateljic, katere imam rad in tudi one mene.
Z njimi se objamem in cutim ljubezen do njih;
- imeti rad!! imeti rad!! Ona je postala prizadeta, ker
je imela obcutek prevaranosti; da sem jo prevaral iz srcnega nivoja!?
Morda res?
dekle pa pravi, da je isto kakor do nje; da bi moral razlikovati
obcutke koliko komu dajem, etc...
Jaz z njimi ne nameravam imeti spolnega kontakta!
So prijateljice. Seveda in ostaja mi najpomembnejsi odnos z njo!
Rad sem ljubljen; rad imam ljubezen-imeti rad od drugih, rad dajem
in sprejemam. Zakaj omejitev na partnerja z srcnega nivoja; kljub
temu da jo imam rad! zakaj omejitev...ali je 'prav' ali normalno ali
kakorkoli razumete? Toda, ce bi ona pocela isto, tudi meni ne bi bilo
prav!! verjetno. Bolecina se pojavi v njej; odreze odnos, da ni prizadeta;
in potem sledijo obema mucni pogovor, ki naju izcrpuje! Kljub temu pa sva
sama dozivljala cudovite trenutke; polne, prijetne, ...
Ali nama lahko kaj poveste o vprasanjih; prosim??

Hvala


... v zivljenju je pomembna samo ljubezen ...

[Tjazy]

Moj odgovor tudi na tole je v temi..

Se mi zdi da.. Misli / Varnaje... tam sta dva ali trije romancki..

Tjazy

[teja]

Ja, če jo imaš rad in ona tebe, se obnašaj tako kot bi ti rad da se ona obnaša. Se pravi, če bi te motili objemčki, nič objemčkov tudi zate,

[beepabom]

Ni sposobnosti do ljubezni, in od tega potekajo psihoze.
Ljubezen do vsega, ljudi, vode, zhivali

[Pujsita]

Odnosi so različni, ker imamo različne želje v zvezi z odnosi, ki jih živimo. Običajno določena poglavja živimo samo s partnerjem, je pa seveda stvar presoje.

Jaz osebno spolnost prakticiram samo s partnerjem, si nekako ne predstavljam to isto početi s prijateljem ali prijateljico. Poleg tega tudi denarja nimam skupaj s prijatelji ampak s partnerji. Ne rečem, da prijateljem ne posodim ali včasih kar dam denar, ampak da bi kakšno hudo zadevo s kom skupaj investirala s prijatelji, pa ne. Niti ne delim življenjskih stroškov s prijatelji, ampak s partnerji. Pa še bi se našlo dosti razlik in razlogov zanje. Sem sigurna,d a imate drugi drugačne razloge in mogoče tudi drugačne odnose a me ne moti, če vi uživate v vašem načinu.

[afna]

Imava eno zadevo v odnosu!?;

Skupaj sem z dekletom, ki ga imam rad!
Problemcek je nastal kadar sva sla v druzbo;
Imam veliko prijateljic, katere imam rad in tudi one mene.
Z njimi se objamem in cutim ljubezen do njih;
- imeti rad!!  imeti rad!! Ona je postala prizadeta, ker
je imela obcutek prevaranosti; da sem jo prevaral iz srcnega nivoja!?
Morda res?
dekle pa pravi, da je isto kakor do nje; da bi moral razlikovati
obcutke koliko komu dajem, etc...
Jaz z njimi ne nameravam imeti spolnega kontakta!
So prijateljice. Seveda in ostaja mi najpomembnejsi odnos z njo!
Rad sem ljubljen; rad imam ljubezen-imeti rad od drugih, rad dajem
in sprejemam. Zakaj omejitev na partnerja z srcnega nivoja; kljub
temu da jo imam rad! zakaj omejitev...ali je 'prav' ali normalno ali
kakorkoli razumete?  Toda, ce bi ona pocela isto, tudi meni ne bi bilo
prav!! verjetno. Bolecina se pojavi v njej; odreze odnos, da ni prizadeta;
in potem sledijo obema mucni pogovor, ki naju izcrpuje! Kljub temu pa sva
sama dozivljala cudovite trenutke; polne, prijetne, ...
Ali nama lahko kaj poveste o vprasanjih; prosim??

Hvala


... v zivljenju je pomembna samo ljubezen ...

Dragi Sonček... mi je malo znana tvoja zgodba. Pred kratkim sem se o tem pogovarjala s prijateljico, ki se je pojavila v mojem življenju kot "nova punca mojega prijatelja". Po treh letih je bila pripravljena odkrito spregovoriti o tem, kako čudno se je počutila v moji družbi, ker sem predstavljala osebo, ki je njenega fanta dobro poznala. Počutila se je ogroženo. Ja, kako pa naj bi se počutila!?!?
Sonček, boš pa že moral biti malo obziren do nje in ji dati čas, da spozna in vzljubi tvoje prijateljice. Potem se boste vsi skupaj objemali brez čudnih misli..

Malo me skrbi ta množina... prijateljice... gre res za tebi tako ljube osebe? Ne nakoplji ji prevelikega bremena! Kot ženska ti povem, da ne glede na vajin še tako dober odnos ni prav lahko iti čez to...

@

[sfinga]

nikoli ne naredi tega kar ne želiš da drugi naredijo tebi...

[Pujsita]

Tale misel je bila dolgo moje vodilo, samo ne funkcionira vedno, ker imamo različne potrebe. Sem si izbrala novo vodilo - opazuj druge česa si želijo in jim s tem lepšaj življenje

[borism]

Moški so možati, ženske so božanske.

[misti]

Zakaj se moj odnos razlikuje med partnerjem in prijateljem (prijateljico) ...

zato, ker partnerju dovolim delcek vec, kot prijatelju (prijateljici) .... ta delcek je predvsem na intimnem podrocju (ali sex po domace) ... sicer pa ne locujem me prijatelji in prijateljicami in partnerjem... nekako zelim, da je moj partner tudi moj prijatelj... zato delam na tem, da ustvarjam medsebojno zaupanje.... in to je pretezno zahteva v meni... ne pa tudi do njega... zakaj? predvsem zato, ker vem, da se mora vsak posameznik razvijat duhovno na razlicnih podrocjih in ne morem jaz nekomu vsiljevati svojih... zato to razliko obcutim ravno v tem, da sama ne zelim biti s komerkol drugim v intimnih odnosih, ce imam enega partnerja...

[sfinga]

[Pujsita]

Jst pa mislim tkole...
Partnerja lahko jemljemo tudi kot drugi jaz. Želimo da bi ustrezal naši podobi, našim mislim, željam, seveda je to včasih neizvedljivo, ampak globoko v sebi si želiš, da bi tisti drugi zelo podobno razmišljal kot razmišljaš sam in zato čutiš neustavljivo željo za tem da bi ga spremenil.. na boljše

Hm, Mushi, zanimivo razmišljanje, priznam, dolga leta tudi moje lastno.

Zdaj sem pa nekako na spoznanju, da je dosti bolj zanimivo živeti z nekom, ki je drugačen, ki počne druge stvari, kot jih jaz, ki se zadev drugače loti, prideš poceni do zabave, pestrosti in drugačnega pogleda na življenje. Sem prilezla do situacije, ko sem sposobna sprejeti in ljubiti človeka takšnega kot je (edino od monogamije ne odstopim, to mi pa nekak ni za telesne tekočine nekritilčno po svetu prenašat), vse ostalo je stvar dogovora.

Odvisno je od naravnanosti vse, koliko si pripravljen kaj novega poskusiti, ali si bolj tip človeka, ki živi po tirnicah - ne mislim nič slabega s tem. Če različnost jemlješ kot priložnost novih spoznanj, drugačnega pristopa ali kot zabavo, lahko ravno na ta način dosti pridobiš. pa tudi mislim da tudi ta zadeva ogranja ogenj ljubezni, ker je vseskozi akcija, ni monotonosti , meni je najina različnost všeč.

[Marsa]

Super, ko ste ravno osvezili tole temo, se link na zanimiv clanek, ki ga je vceraj objavila avtorica Polona Sepe na LN Novicah:
Ljubezenska razmerja.

[Aira]

Ljubezenska razmerja.

ful lepo in pametno napisano

[Aira]

sem na dobri poti da to spet postanem . ampak! mogoče se splača čakati

[Aira]

Saj, plastična kirurgija dela čudeže  

ti že veš...

[Buddha]

Saj, plastična kirurgija dela čudeže

uff, si krut

[Aira]

uff, si krut

krutus&brutus

[tomazslo]

Zakaj se moj odnos razlikuje med partnerjem in prijateljem (prijateljico) ...

bom dodal en tekst o ljubezni, mogoče bo komu kaj pomenil:

LJUBEZEN

Odnos ustvarjate vi in nato ustvarja odnos vas. Dve osebi se srečata, kar pomeni, da se srečata dva različna svetova. To ni preprosto - to je zelo komplicirano. Vsaka oseba je svet zase - skrivnost z dolgo preteklostjo in večno bodočnostjo.
Na začetku se srečujejo samo periferije, zunanjosti, toda če odnos preraste v intimnost, postane bližnji, postane globok. Tedaj se, korak za korakom, središča začenjajo srečevati. Ko se srečajo, se to imenuje ljubezen.
Ko se srečujejo periferije, je to samo poznanstvo. Ko se dotaknete osebe iz ničesar, samo iz omejitev, tedaj je to poznanstvo. Pogosto, prepogosto imenujete svoje poznanstvo ljubezen.
Tedaj napačno razmišljate. Poznanstvo ni ljubezen.

Ljubezen je prava redkost. Srečati neko osebo v njenem središču pomeni iti skozi revolucijo, ker če želite srečati neko osebo v njenem centru, ji boste morali dovoliti, da tudi ona doseže vaš center, povsem predani, ranljivi, odprti.

To je tvegano. Dopustiti nekomu, da pride dovašega središča, je tvegano, nevarno, ker nikoli ne morete vedeti, kaj vam bo ta oseba storila. Enkrat, ko so vaše skrivnosti odkrite, enkrat, ko ste popolnoma izpostavljeni, se nikoli ne ve, kaj bo storila druga oseba.
Strah je tu. Zato nikoli niste odprti. Poznanstvo - a mislimo, da se je zgodila ljubezen. Periferije se srečujejo, a mislimo, da smo se mi srečali. Vi niste vaša periferija. V bistvu je periferija meja, na kateri vi nehate obstajati, samo pregrada okrog vas. To niste vi! Periferija je mesto, kjer se vi nehate in se začne svet.

Tudi možje in žene, ki so morda dolgo živeli skupaj, drug drugemu ne morejo biti več od znancev. Oni lahko živijo skupaj, pa sploh ne vejo, s kom živijo. Čim dlje živite z nekom, vse bolj pozabljate, da so središča ostala skrita.

Zato je prva stvar, ki jo je treba razumeti ta: ne imenujte poznanstvo ljubezen. Lahko se ljubite, lahko ste v seksualnem odnosu, ampak seks je ravno tako periferen. Vse dokler se središča ne srečajo, je seks samo srečanje dveh teles. Duše niso poleg.

Srečanje vaših teles ni vaše srečanje. Seks ostaja samo poznanstvo - fizično, telesno, a kljub temu samo poznanstvo.

Lahko dopustite nekomu, da pride v vaše središče, toda to lahko storite samo takrat, ko se ničesar ne bojite. Zato vam pravim, da obstajata dve vrsti življenja: prva je obrnjena k strahu, druga k ljubezni.
Življenje, obrnjeno k strahu, nikoli vas ne more pripeljati v globok odnos. Ostanete prestrašeni in drugemu ni dovoljeno, ne more mu biti dovoljeno, da pride do samega jedra. Do neke mere to drugemu dovolite, a zatem nastanejo zidovi, meje. Oseba obrnjena ljubezni, je religiozna oseba. Oseba obrnjena k ljubezni pomeni človeka, ki se ne boji prihodnosti, človeka, ki se ne boji rezultatov in posledic - ki živi tukaj in zdaj.
Ne razmišljajte, kaj bo iz tega. Samo bodite tu, obnašajte se totalno, popolno, brezpogojno. Ne delajte kalkulacij. Človek, ki mu vlada strah, nenehno preračunava, planira, ureja, hrani. Celotno njegovo življenje je tako izgubljeno.
Če ste lahko v tem trenutku, sedanjem trenutku, v svoji sedanjosti - polnosti, samo tedaj lahko zares ljubite.

Ljubezen je redka rožica in se samo tu in tam zgodi. Milijoni in milijarde ljudi živi v napačnem mišljenju, da ljubijo. Oni verjamejo, da ljubijo, ampak to je samo verovanje in ne dejanskost, ne resničnost.

Ljubezen se redko razcveti, dogaja se tu in tam. Redko se zgodi, ker se zgodi le takrat, ko ni strahu. Prej se nikoli ne zgodi. To pomeni, da se ljubezen lahko zgodi samo globoko religiozni osebi.
Seks je možnost za vsakega, ljubezen ne.

Ko se ne bojite, tedaj nimate česar skrivati, tedaj ste lahko odprti, tedaj lahko premaknete svoje meje - in tedaj lahko povabite drugega, da prodre v vas, do samega centra.

In zapomnite si, če dopustite nekomu, da prodre globoko v vas, bo tudi drugi dopustil vam, da prodrete globoko vanj, ker ko dopustite, da drugi pride do vas, ustvarjate zaupanje. Ko se ne bojite, tudi v drugemu preneha bivati strah.
V vaši ljubezni je vedno prisoten strah. Mož se boji žene, žena moža. Ljubimci se vedno bojijo. Tedaj to ni ljubezen. To je samo nek dogovor - dve prestrašeni osebi, ki sta odvisna ena od druge, ki se borita, izkoriščata, manipulirata druga z drugo, nadzorujeta, vladata, posedujeta - ampak to ni ljubezen.
Če dopustite ljubezni, da se zgodi, ni potrebe po molitvi, ni potrebe po meditaciji, ni potrebe po nobeni cerkvi ali hramu. Lahko povsem pozabite na Boga, samo če lahko ljubite. Ker se vam bo skozi ljubezen zgodilo vse. To je tisto, kar je mislil Jezus, ko je rekel: "Bog je ljubezen".

A ljubezen ni lahka; odvreči morate strah. A tako čudno je to - toliko se bojite, a nimate česa izgubiti.
Kabir (sufijski modrec) je nekoč dejal: "Opazujem ljudi. Tako zelo se bojijo, a ne morem razumeti zakaj - saj nimajo česa izgubiti. Oni so kot goli človek, ki se nikoli ne gre okopat k reki, ker se boji - kje bo posušil obleko."
To je situacija, v kateri ste - goli, brez obleke, ampak vedno v strahu zaradi obleke. Kaj lahko izgubite? Nič. To telo bo umrlo. Predno bo umrlo, ga dajte ljubezni. Kar koli imate, vam bo odvzeto. Predno bo odvzeto, zakaj tega ne podelite. To je edini način, na kateri lahko imate. Če lahko delite in poklanjate, ste vi gospodar. Vse vam bo odvzeto. Ne obstaja nič, kar lahko za vedno obdržite. Smrt bo uničila vse. To je, če me dobro razumete, borba med smrtjo in ljubeznijo. Če lahko dajete, ne bo smrti. Predno vam kaj odvzeto, boste to že dali, napravili od tega darilo. Tedaj smrt ne more obstajati.
Za tistega, ki ljubi, ni smrti. Za tistega, ki ne ljubi, je vsak trenutek smrt, ker se v vsakem trenutku nekaj odtrga od njega. Telo izginja, propada, zgublja se vsak trenutek. Zatem bo prišla smrt in vse bo uničeno.
Čemu strah? Zakaj se tako bojite? Čeprav se vse ve o vas, čeprav ste kot odprta knjiga, čemu strah? Kako vam lahko to škoduje? Samo napačna stališča, samo okoliščine, ki vam jih je družba vsilila, da se morate skrivati, da se morate paziti, da morate biti vedno v borbenem stanju, da je vsak vaš sovražnik, da so vsi proti vam.
Nihče ni proti vam! Čeprav tudi čutite, da je kdo proti vam, tudi on ni proti vam, ker je vsak obremenjen s sabo in ne z vami. Ni ničesar, kar bi se lahko bali. To morate razumeti, predno se zgodijo medčloveški odnosi: ni ničesar, česar bi se morali bati.
Postanite prehod, vedno odprt, brez vrat, brez ključavnic, brez zaprtih vrat v vas. Tedaj se lahko zgodi ljubezen.
Ko se dve središči srečata, je to ljubezen. A ljubezen je alkimistični dogodek - kot takrat, ko se srečata vodik in kisik in ustvari se novo - vod. Lahko imate vodik in lahko imate kisik, toda, če ste žejni, od tega ne bo nobene koristi. Lahko imate kisika kolikor hočete in vodika kolikor hočete, toda žeje ne boste ugasili.
Ko se središči srečata, se ustvari novo. Mmm... to novo je ljubezen. A ona je kot voda - žeja mnogih, mnogih življenj je zadovoljena. Nenadoma postanete zadovoljni.
To je vidni znak ljubezni - postanete zadovoljni, kot da ste vse dosegli. Dosegli ste cilj - ni več cilja, usoda je izpolnjena. Seme je postalo cvet, popolnoma se je razcvetelo. Presenečeni boste, ko vam odkrijem, da vas ljubezen naredi brezželjne, ker želja izhaja iz nezadovoljstva. Želite zato, ker nimate. Želite zato, ker mislite, da če boste imeli nekaj, vam bo to dalo zadovoljstvo. Želja izhaja iz nezadovoljstva.
Ko obstaja ljubezen in se dve središči srečata in raztopita in se potopita v novo alkimistično kvaliteto, je zadovoljstvo tu. To je kot da je celotno stvarstvo zaustavljeno - brez gibanja.
Tedaj je sedanji trenutek edini trenutek. In tedaj lahko rečete: "Ah, ta kolač je res dober". Celo smrt ne pomeni nič človeku, ki ljubi.
Zato vam pravim: ljubezen vas bo naredila brezželjne.
Bodite brez strahu, odvrzite skrbi, bodite odprti. Dopustite nekemu središču, da se sreča s središčem v vas - tedaj se boste ponovno rodili, nova kvaliteta bitja bo ustvarjena. Ta kvaliteta bitja govori: Bog obstaja. Bog ni argument, temveč izpolnitev, občutek izpolnitve. Ugotovili ste že morda, da se, kadar ste nezadovoljni, želite odreči Boga. Kadar ste nezadovoljni, vaše celotno bitje kriči: NI BOGA!
Ateizem ni nastal iz logike, temveč iz nezadoljstva. Lahko racionalizirate - to je druga stvar. Lahko da ne poveste, da ste nezadoljni in da ste zato ateist. Lahko rečete: ni Boga in imam dokaze za to. Ampak to ni resnica.
Če ste zadovoljni, vam celotno bitje govori: Bog je! Nenadoma ga občutite. Celotna manifestacija postane božanska. Če niste v ljubezni, boste zares, prvič, v občutku, da je obstoj božanski in da je vse blagoslov. Ampak mnogo tega je treba narediti, predno se to zgodi. Mnogo stvari je treba narediti, predno postane to možno, da se zgodi.
Morate uničiti vse, kar ustvarja prepreke v vas samih. Ne dovolite, da je ljubezen samo beseda, da je nekaj praznega. Ne dovolite, da je samo preokupacija uma. Ne dopustite, daje samo telesno zadovoljstvo. Napravite notranje iskanje in pokličite druge, da vam pomagajo kot prijatelji.
če imate nekoga radi, malo po malo izginja periferija te osebe, izginja oblika telesa te osebe. Vse bolj in bolj ste v stiku z brezobličnim, z notranjim.
Ampak prvi žarek bo vedno prišel skozi eno osebo. Težko je biti v stiku z univerzalnim, ker je tako veliko, tako ogromno, tako neskončno, brez začetka in brez konca. Odkod začeti? Odkod začeti proti temu? Ena oseba je prehod. Zaljubite se. In ne borite se. Omogočite drugemu globoko dopuščanje, samo poziv in dopustite drugemu, da dopre do vas brez vseh pogojev. In nenadoma izginejo drugi in Bog je tu.
Osnovno je to - treba je dopustiti drugemu, da prodre do vašega najglobljega jedra, do samega bistva vašega bitja.
Če nadaljujemo lagati sebi, mislimo, da se ljubimo. Če mislite, da ljubite, tedaj ni možnosti, da se zgodi ljubezen, kajti če bi ljubezen bila to, bi bilo vse zaprto.
Napravite nov napor. Poskusite najti pravi obraz drugih, kar je skrito. Ne jemljite drugih zdravo za gotovo. Vsak človek je takšna skrivnost, da, če začnete prodirati v njega, to postane neskončno. Ampak nam drugi postanejo dolgočasni - zato ker smo samo s periferijo in vedno samo s periferijo.
Središča so vedno sveža, mlada. Vaša duša ni otrok, niti mladenič, niti starec. Vaša duša je enostavno vedno sveža, ona nima let.
Zapomnite si: vedno ste vi odgovorni. In spreminjajte se. Odvrzite lastnosti, ki vam delajo probleme. Naredite iz ljubezni autotransformacijo.

[Pujsita]

Uf lep tekst...

Z ogromno trditvami se strinjam. Da se lahko zgodi, da svojega partnerja sploh ne poznamo in da to zadevo zablokira naš strah, ker si ne upamo biti mi, naše bistvo, ki je najranljivejše blokiramo s ščitom, kar onemogoča zbližanje.
Ko zmoreš nekoga ljubiti brez preračunavanja in biti to kar si, se razdajati tako kot čutiš, brez da kalkuliraš kaj dobiš v zameno in česa ne, takrat postaneš čisto drug človek, ogromno breme pade z nas in zaživimo dosti bolj zadovoljno. Kdor se brezpogojno razdaja v smislu da podarja sebi in drugim tisto kar čuti, tisti profitira, tisti živi življenje in tisti je srečen, ne pa oseba, ki iz strahu pred prizadetostjo ali kakršnimkoli drugim razlogom ne upa izraziti svojih čustev sebi in drugim, oseba ki manj da, ostaja zagrenjena, neprestano na preži, kaj dobi in kaj da...

Da iz enega takšnega para postaneta 2 osebi, ki se obe razdajata brez preračunljivosti je zagotovo pomembna vzpodbuda prejemati partnerjevo ljubezen v polni meri, brez zahtev, vendar je to lahko samo vzpodbuda, da se tudi drug partner lahko začne predvsem za svoje dobro tako razdajati, mora pa razčistiti kaj v njem mu to onemogoča in preseči ta vzorec, ki ga blokira.

Zelo zelo lep in moder tekst Tomaž .

[Kreativa]

Kabir (sufijski modrec) je nekoč dejal: "Opazujem ljudi. Tako zelo se bojijo, a ne morem razumeti zakaj - saj nimajo česa izgubiti. Oni so kot goli človek, ki se nikoli ne gre okopat k reki, ker se boji - kje bo posušil obleko."
To je situacija, v kateri ste - goli, brez obleke, ampak vedno v strahu zaradi obleke. Kaj lahko izgubite? Nič. To telo bo umrlo. Predno bo umrlo, ga dajte ljubezni. Kar koli imate, vam bo odvzeto. Predno bo odvzeto, zakaj tega ne podelite. To je edini način, na kateri lahko imate. Če lahko delite in poklanjate, ste vi gospodar. Vse vam bo odvzeto. Ne obstaja nič, kar lahko za vedno obdržite. Smrt bo uničila vse. To je, če me dobro razumete, borba med smrtjo in ljubeznijo. Če lahko dajete, ne bo smrti. Predno vam kaj odvzeto, boste to že dali, napravili od tega darilo. Tedaj smrt ne more obstajati.
Za tistega, ki ljubi, ni smrti. Za tistega, ki ne ljubi, je vsak trenutek smrt, ker se v vsakem trenutku nekaj odtrga od njega. Telo izginja, propada, zgublja se vsak trenutek.  

SUPER razmišljanje, tomaž ...
tako enostavno po eni strani,
po drugi pa blazno komplicirano ...

sam spisal tole?