Dokaz ljubezni
#1
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Mnenja so zelo različna pa me zato zanima kaj je za vas dokaz ljubezni. Zvestoba, predanost, preživeti določen čas skupaj...
Kaj je tisto ko rečete: Ta me pa zares ljubi!
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#2
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iscem le eno - da bi izrazil tisto, kar hocem... In ne iscem novih oblik, temvec jih najdem." Picasso
Picasso
#3
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Meni je dokaz ljubezni ko vidiš da te nekdo pogreša (to je tisti začetek veze), si vzame čas zate tudi ko ga nima veliko, pride na zmenek tud če je od tebe oddaljen kar nekaj km...
Kasneje ko se odnos razvija, da te sprejema takšnega kot si, s tvojimi slabostmi in pomankljivostmi, vedno te čaka topel objem. Vse lepe in čudovite stvari lahko deliš z njim, tudi slabe, ne obrne ti hrbta, ampak ti ponudi ramo za jok, za tolažbo.
In ko si že nekaj časa skupaj, še vedno hitiš domov, da ga vidiš in si izmisliš kam jo bosta mahnila/kaj bosta počela skupaj popoldne po službi... Ljubim te b...
mushi
#4
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Vseeno precej kompleksno vprašanje,ma ne bom bluzil.
_________________________
Glej naprej,če se le da...
#5
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Lep nasmejan dan ti želim
http://www.lunin.net...um/blog/mavlica
#6
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Dokazovanje mi je precej neljuba beseda. Verjamem, da se Ljubezen izraža, ne dokazuje.
Vsak trenutek je napolnjen z njo. Delati iz Ljubezni. Podariti iz Ljubezni. Objeti iz Ljubezni.
Torej: brez pričakovanj. Brez čustvenega izsiljevanja. Brez omejitev.
Kompromisi. Sprejemanje. Razumevanje.
Ljubezen!
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#7
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Mushi.. zelo si v redu... ampak s pogresanostjo pa se strinjam samo delno.. In sicer ce je to tista pogresanost, ki omejajoca.. ker ce nekdo prevec pogresa, zna pokvariti ves car ljubezni. Potem to kmalu postane obveza in vse kar je povezano z glagolom "morati" ni najbolj v redu..
Vse je v redu... dokler se nekega dne tvoj dragi ne pocuti.. malo slabe volje.. utrujen.. ali kar koli.. zeli biti malo s seboj.. in ti rece, da se tokrat ne bo pripeljal k tebi.. potem je clovesku um zelo zmozen to povezati s tem, da te vec ne ljubi.. da ima celo drugo in marsikaj lahko napletes in ... tezava je tukaj.. Najvec tezav, je ravno domisljiske narave...
Je pa lep obcutek, ce ves, da te nekdo pogresa na neobremenjajoc nacin. Nacelo ma strinjam.. pravim samo, da je lahko dvorezno...
Z drugim delom, pa se tudi strinjam... ko gre po sluzbi nekdo domov.. iz zelje po bljizini, ne iz potrebe ali "kaj bojo pa sosedje milili, ce me ne bo!"
In ko nekdo ne zahteva nekaj za nazaj, ce nekaj da.. in zelo zelo veliko.. drobnih stvarcic, ki delajo naso igrico bolj zanimivo..
Kar se tice seksa.. pa seks pri ljubezni ravno ni potreben.. ker pa je nam seks se vedno potreben.. je pa to malo bolj zapleteno.. ceprav bi lahko bilo tudi to preprosto...
Ne vem cisto dobro kaj je bolj prav..
Recimo, ce mi cutimo ljubezen se do nekoga drugega.. in si zelimo seksati z njim.. si to ponavadi zelimo samo iz strasti.. ampak tudi strast ni dobro zatirati zato.. so dve poti... ne vem katera je bolj prava..
1.) Da vedno delujemo iz sebe.. in to storimo ne glede na to, da vemo, da bomo s tem prizadeli nasega partnerja.. S tem dejanjem, ko partnerju povemo, da bomo seksali z drugim ga prizadenemo zavestno.. in v primeru, da ga ljubimo.. ni ravno laogicno, da mu zadajamo bolecine.. Res, da so to njegove bolecine.. njegov problem.. ampak ko smo se odlocili, da bomo ziveli z njim, smo sprejeli tudi to.. Iz drugega zornega kota, si je to sam izbral.. da pospesi rast..
2.) Da se vedno delujemo iz sebe.. ampak ce nekoga ljubimo, malo pozabimo nase in nam je pomembno, da cimbolj zadovoljimo partnerja.. ker posledicno bomo dobili tudi to nazaj in v primeru zelje.. po seksu z drugim pomagamo partnerju, da odpravi svoj strahove in blokade, do te mere, da ga to vec ne prizadene in to storimo potem..
Zelo hitro se je mozno ujeti v past.. glede tega, da delujes iz sebe.. in ne slivis nikogar drugega.. in hitro lahko pozabis na to, da je ljubezen dajanje.. in da je potrebno takrat malo pozabiti nase...
Po mojem je ljubezen neko ravnovesje med dajanjem sebi in drugim.. V prvi faziu ljubis sebe.. ampak ne EGOisticno..
Ljubiti je potrebno brez davljenja custev drugih.. in ljubezen ni nikoli boleca.. za nikogar... ne glede na strahove in blokade..
To vse je lahko tudi napacno..
In se soncki..
Tjazy
*** Svet je narejen preprosto! ***
#8
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
quote:
Recimo, ce mi cutimo ljubezen se do nekoga drugega.. in si zelimo seksati z njim.. si to ponavadi zelimo samo iz strasti.. ampak tudi strast ni dobro zatirati zato.. so dve poti... ne vem katera je bolj prava..
Recimo, ČE mi čutimo.... (z velikim ČE )....
LP
#9
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Tjazy je podal primer, ki gre v neki vezi že zelo daleč mogoče celo v ekstrem. Ko govorimo o tem da si zaželimo še nekoga drugega, lahko iz strasti lahko pa tudi iz ljubezni. Kdo pa pravi, da lahko ljubimo samo enega. Ampak to je že res ekstrem in je potrebna res dobra in trdna veza, da se to lahko izvede in ni nihče prizadet. Ne gre samo za vezo, za mene gre pri partnestvu v bistvu za tri neznanke, vsak partner posebej in še sam odnos. In voziti med temi tremi neznankami je težko. Lahko deluješ samo iz sebe in tako lahko prizadaneš partnerja, seveda je takoj prizadet tudi odnos. Lahko pa greš preko sebe in sklepaš kompromis, tako da ne prizadaneš partnerja seveda pa je še vedno vprašljivo če bo prizadet odnos. Zaradi partnerja ne, lahko pa zaradi sebe, ker pač ne delaš v skladu s sabo in to lahko vpliva na odnos.
[?][?][?][?][?]
Ja, kar veliko neznank.
Seveda je vprašanje koliko časa lahko zanikaš sebe. Lahko pa delaš iz sebe in sama ljubezen do partnerja ni nič prizadeta, celo večja je lahko, pa partner tega vseeno ne razume. Zato sprašujem kakšen je dokaz ali izražanje, da partner ve in čuti, da ga ljubiš navkljub vsem dejanjem. Kje so meje.
Ne pričakujem sploh konkretnih odgovoro, samo vaša razmišljanja, saj če imamo enačbo s tremi neznankami je seveda rezultat čisto nepredvidljiv.
Tudi brezpogojno sprejemanje se sliši enostavno, vendar takoj ko imamo dve neznaki smo spet v neznanem. Lahko ima vsak partner neko lastnost, ki sta med sabo izkjučujoči, kar pomeni, da če partnerja sprejmeš v celoti in brezpogojno skupaj s to lastnostjo, potem ta lastnost vpliva nate tako, da se ne moreš v popolnosti izražati, to pa potem pomeni, da sebe ne sprejemaš brezpogojno. Nekako tako, če se sploh kdo znajde iz vsega tega pisanja.
Za konec še malo [?][?][?][?][?][?]
Še to: naprimer nardiš nekaj kar partnerja prizadane in posledično začne dvomiti v tvojo ljubezen do njega, ti pa veš da ta ljubezen ni nič manjša, kako pa to izraziš[?][?][?]
Zdaj pa že malo pretiravam, me zanimajo vaša mnenja
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#10
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
mushi
#11
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Suzana
*...trenutek, ko sem...*
#12
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#13
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
K tvojemu postu bi dodal misel, ki jo je zapisal Sacha Guitry:
" Biti zvest, pogosto pomeni drugega vkleniti v verige".
Francis Bacon pa je menil nekoliko drugače:
"Bodi zvest samemu sebi, da ne boš nezvest drugim"!
Sedaj pa naj se vsak sam odloči, katera varianta mu "bolj leži". Pri tem pa seveda ni na odmet vzeti v obzir tudi dejstvo, da boš dobil vrnjeno, kar si posodil.
bigm
bigm
#14
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Jaz pa posojam knjige pa jih ne dobim nazaj
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#15
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Po mojem.. ce nekdo ljubi se nekoga.. in ce nas partner tega ne sprejema.. ce ga to prizadene.. se pac ne more izogniti tezavam.. in prizadetosti.. ne vidim poti…
Po mojem, dokler partner ne sprejme.. je najbolje tako kot pravi Suzy.. z roko v roki.. meje pa hoces noces, so tam, kjer koga kaj prizadene.. in delati na teh mejah…
Ampak seveda je res.. Andrej, da gres potem preko sebe.. nekdo gre vedno preko sebe.. in se odlocis, v katerem primeru bo odnos manj prizadet.. Samo kako spet to vedeti..?!
Teoreticno to, da nekdo ljubi se nekoga, naj ne bi bil problem.. prakticno je drugace in dokler oba partnerja ne zrasteta do tam, ko ju to vec ne prizadene.. bo pac vedno nekdo prizadet..
Razumem te.. lastnosti.. izklucojuce in to.. ampak ne vem.. po mojem gre lazje preko sebe.. tisti, ki lahko sprejme vec brez-pogojnosti..
Kadar gre za seks do drugega.. gre za strast? JA ali NE? Ker ce ne gre za strast.. ce gre za ljubezen, potem ne potrebujes seksa.. pri ljubezni do drugega.. ali JA? Problem nastane samo takrat, kadar gre za strast.. samo takrat moras preko sebe.. in takrat itak moras preko sebe.. in malo vadis teoziem.. preusmerjas energije..
Kakorkoli ze.. vsak bi moral resiti do te mere, da mu to vec ne predstavlja problem in potem bi teh zelja in predvsem realizacij bilo bistveno manj… ker ne bi vec bilo prepovedi, ceprav ni to napisana prepoved.. sigurno to ni nacin za izrazanje ljubezni.. je pa za razumeti zakaj so te nenapisane prepovedi..
Mushi… J razumem te v PIKO! Tocno vem, kaj mislis.. zal se ne morem strinjati.. Imam pa zelo rad ljudi, s katerimi imam kontrastno mnenje.. Ne bom te prepriceval.. samo vprasam te.. Zakaj? Zakaj tako?
Zakaj to ni vec ljubezen, ce ljubis se enega in si zelis z njim seksati? To je se vec ljubezni? A ni to ljubezen, da ti svojemu fantu nudis.. omogocis.. dovolis nekaj, kar si zeli..?? Bos rekla, da NI, ker ce on ljubi in si zeli drugo, potem vec ne ljubi tebe.. ampak to ni logicno.. Kdo ti je povedal, da lahko ljubis samo enega? In tudi ce pogledas iz te predpostavke.. ti ljubis njega.. ostalo ni pomembno.. tudi ce mislis, da on zato ne ljubi tebe.. ti se vedno ljubis njega? Ali ga ljubis, samo do takrat, dokler on ljubi tebe? A je to ljubezen? V bistvu je.. ampak je pogojna.. in je ljubezen s pricakovanji.. Zakaj bi tvoja ljubezen do nekoga izginila.. ce tisti nekdo ljubi se nekoga? Razlozi mi to.. Ker te prizadene itd.. saj v bistvu vse nekatere stavri prizadenejo.. ampak zelo veliko pomaga, kadar razumes dejstvo, da je to tvoja tezava. Tebe prizadene in ne prizadene te tvoj fant/moz ampak nekaj kar je v tebi.. nikoli kaj drugega… Torej Zakaj Mushi? In oprosti.. ampak mi je full vsec to razpravljanje s teboj…
Bigm
" Biti zvest, pogosto pomeni drugega vkleniti v verige" … hmmm…. Ce si zvest, potem to tudi pricakujes od drugega.. zato ga vklenes v verige, ker zelis partnerja po svojih predstavah? Sem razumel? Najveckrat je res tako..
"Bodi zvest samemu sebi, da ne boš nezvest drugim"! .. hmmm.. ce si zvest sebi… potem bos tudi drugim..
Kdaj si zvest sebi? Ko delujes iz sebe.. ko si to, kar si… ?? Ce si, kar si.. drugi ne bojo prevarani… tako in drugace…
Andrej… knjig se nismo prebrali…
Tjazy
*** Svet je narejen preprosto! ***
#16
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Pokowc
#17
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Angeli nas spremljajo!
#18
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Če malo povzamem, sebe in druge. Ne moremo vedeti kje so meje vsakega posameznika dokler jih ne sprobamo. Če ne poskušamo premikati mej ne pridemo nikamor. Še vedno se lahko vrnemo korak nazaj, če smo mejo premaknili predaleč. In če je tako kot pravi Suzana, z roko v roki, je to toliko lažje, in vsi se lahko kaj naučimo in smo nakoncu močnejši, vsak sam in tudi odnos.
S Tyazijem se strinjam razen v tistem delu ljubezen, seks, strast, tu mislim, da so ti odnosi odvisni od vsakega posameznika. Sploh pa je tudi odvisno od vsakega posameznika kdaj je prizadet. Nekdo nima nič proti, če partner seksa z drugimi le da ni posredi ljubezni in obratno. Nekoga pa moti če se partner samo pogovarja z nasprotnim spolom. Ja te meje so res odvisne od posameznika. Je pa fino, če si upaš te meje malo zamajati in jih probaš premakniti, saj če ne gre, greš pa nazaj.
Tjazy, nisem mislil tistih knjig, sploh sem pa jaz že prebral pa nisem vrnil.[xx(]
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#19
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Ja, vem, ne mores it cez sebe in svoje zelje, potrebe, custva... ampak vseeno. S tem, da poskusas popolnoma zadovoljit svoje + partnerjeve zelje... nekako ne prides dalec. Po moje
#20
Objavljeno: 14. oktober 2002, 01:00
Uravnoteženost vseh aspektov, noben pa ni zadovoljen idealno, tudi če si sam se ne moreš do popolnosti izraziti. Si je treba poiskati vrednostni sistem, kaj ti je najbolj dragoceno, pri sebi pri njej in v odnosu.
Bolj razvijaš odnos več je v njem radosti pa tudi bolečine saj brez bolečine ni razvoja, je pa treba vedeti kdaj je bolečina potrebna, kdaj prinaša napredek in kdaj se samo smilimo sami sebi in trpimo kar tako ker mislimo, da nas bo kdo malo pobožal
___________________________________________________________________________
Andrej
>>> čudeži se dogajajo vsak dan <<<
#21
Objavljeno: 15. oktober 2002, 01:00
Verjetno, sigurno obstajajo ljudje, ki so v stanju ljubiti dva ali več ljudi..Vsaj mislijo tako.. Spomnimo se samo flower-power generacije.. Vsepovsod je bla ljubezen, vsi so bli eno..
No, moje pojmovanje ljubezni je mogoče konzervativno, morda potegneš to iz okolja, od staršev, iz romantičnih knjig, ljubezenski zgodb... Ne vem. Ampak moja ljubezen je tista idealistična, superlativna, rezervirana za NAJU, resnično v njej ni prostora za tretjega, četrtega. Jst ne morem ljubiti dveh ljudi, moj ljubi ni prvi in edini, ki je bil v mojem življenju, je pa EDINI in SAMO EDINI ZDAJ. In vedno je blo tako, vedno je obstajal samo eden, ki je prejemal in mi dajal ljubezen. Takšna sem, se mi zdi prav al ne, čeprav VEM da je samo tako prav zame, tako kot ČUTIM. Jst osebno bi dvomila v svojo ljubezen, če bi jo bila tako nesebično deliti med dva človeka.. Po mojem je v tem primeru sploh NI. Je samo velika naklonjenost, privlačnost. Zato še enkrat ponavljam, če resnično ljubiš, je samo en človek, kateremu si pripravljen dati vse, drugih ni daleč naokoli. In prav je, da je tudi obratno. Jst posledično iz te moje filozofije, s tega vidika kako jst gledam in dojemam svet - že iz tega, če bi bil moj partner tak kot TI, ok, pač tak si, bi rekla da ne znaš ljubiti, če te te omejitve, ki normalno postanejo v ljubezenskem odnosu med dvema, pa če rečeš da imam malomeščansko gledanje (ampak jst gledam samo tako na stvari, kakor jih čutim, tko kot je meni najbolj prav) tako strašno omejujejo. Če ti res ljubiš , ti določene stvari zadostujejo in jih potrebuješ samo od ene osebe, tudi želiš si jih samo od ene osebe. Med sabo si takšna dva nudita vse, vse želje zaupaš partnerju. Do drugih ni želje, pa če ma ne vem kakšne telesne posebnosti , al zakaj eni potrebujejo še seks z drugimi. Rad imeti ali ljubiti je razlika, imeti prijateljico, ali punco ki jo ljubiš, je tud razlika. V vsaki pravi ljubezni je nelagodje, če pomisliš, da bi določene stvari partner počel z drugimi, oz. dvom, če bi bilo tako, potem nismo na isti relaciji. Naj bi nekoga še tako ljubila, take zadeve bi me resnično motile, in bi ljubezen že zatrla. NE dovoli si da ti počnejo stvari ki jih ne prenašaš. Prvo se oddaljiš od take osebe, čakaš da te minejo negativna čustva, nato jo brišeš iz življenja kot da ni nikdar obstajala. Moja ljubezen ni brezpogojna. Ne more se nekdo norca delat iz mene, sploh pa že na začetku veze se take stvari pogovoriš, tko da ne more bit dvoma kaj si kdo želi. Drugače veze sploh ne začneš.
mushi
#22
Objavljeno: 15. oktober 2002, 01:00
mushi
#23
Objavljeno: 15. oktober 2002, 01:00
Torej dokaz ljubezni...
Mislim, da se z trajanjem veze spreminjajo. Dokazi namreč. Najprej so to drobne pozornosti, prijaznosti, potem pa....
Zame je dokaz ljubezni - zaupanje. Da mi zaupa. Da brez trohlice dvoma zaupa moji besedi. Da ve, da je natančno tako kot rečem in da ne postavlja milijon podvprašanj?!!
Le zakaj se mi zdi da pričakujem preveč???
natalija
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#24
Objavljeno: 15. oktober 2002, 01:00
Saj ljubezen, odnos med dvema, ni ne borba, pravzaprav pa tudi ne igra...
Ljubis partnerja - saj zato si najbrz z njim (drugih okoliscin za biti z nekom na tak nacin skupaj nisem nikoli razumela) - torej ves nekako, kaksen je.
Nesmiselno se mi zdi, npr, sledece: ko se nekdo zaljubi, govori o svojem partnerju v samih superlativih.. a glej! Se razideta, nenadoma je najgrsi in najslabsi clovek na svetu. Dvomim, da bi se kdorkoli tako radikalno spreminjal tako hitro... Ce pa se je, pa smo tudi sami krivi!
Mislim, da je velik point poleg ljubezni same, razumevanja, zaupanja in preproste kemije (ko nam nekdo disi, ko se nam preprosto pase muckat z njim ipd.) - spostovanje.
MOJ "dokaz" ljubezni do mojega partnerja pa je npr. to, da ga spostujem, kar pa med drugim pomeni tudi, da ga ne spravljam v situacijo, ko mi ne bi mogel zaupati ali da bi se iz njega delala norca.
Tudi me ne bos slisal, da bom k nekomu hodila jamrat cez svojega moskega - pa jih poznam ogromno, ki pocnejo prav to - nenehno ga kritizirajo pred drugimi - a hkrati nenehno poudarjajo, kako radi ga imajo.
Reci Rad te imam pomeni (zame) povsem nekaj drugega kot Imeti rad.
Besede sicer niso odvec tule, vseeno pa mislim, da je se veliko drugih nacinov... Torej - raje vidim, da me imas rad, kot da mi nenehno govoris, da me imas rad.
Vsakdo pa bo seveda hotel in zelel drugacne "dokaze" ljubezni.
Marsa
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iscem le eno - da bi izrazil tisto, kar hocem... In ne iscem novih oblik, temvec jih najdem." Picasso
Picasso
#25
Objavljeno: 15. oktober 2002, 01:00
Marsa, tole se mi je zdel zelo lep odgovor!
Cat
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0