Tko mimogrede pa mogoče mal off topic, ampak verjamem, da boste znal potegnit vzporednice..
včeraj brskala po netu za tistim receptom, kako se že čiščenje jeter naredi.. in me je vrglo na forum slovenskih zdravnikov - študentov, kjer je ena gospa postavila vprašanje kaj oni menijo o takem čiščenju..
odgovori so bili... milo rečeno.. nesramni.
Od tega, da če je bolna, naj gre k zdravniku, če ni, naj pa ne bluzi, do tega, da naj pije Donat in teče, da si bo zrihtala prebavo, do nekih hudih teoretiziranj a je grenivka inhibitor al ni... pa niti enega normalnega, človeškega (in vsaj malo znanstvenega, glede na populacijo foruma) odgovora
toliko o naših bodočih zdravnikih in o tem, kako se greš lahko z njimi pogovorit, če imaš težave, če ti kaj ni jasno, če te skrbi kako bodo učinkovala zdravila, ki jih jemlješ pa če bi - bognedaj - rad sprobal še kakšno alternativo, ko po 2 letih letanja okrgo doktorjev obupaš nad njimi...
Ma ni out of topic, tule je odgovor na vprašanje, kako se je končalo s tisto štorijo z mojo nono- nikome ništa!
,
čeprav me bo ta nikoli dorečena štorija bolela do smrti.
Predpostavljam, da so vpleteni povsem oprali drug drugemu roke
,
kajti eni niso smeli avtorizirati dejanja, drugi pa ne posledično povzočiti smrti, ampak če je žrtev bila na srečo stara gospa, jebiga, saj je dosegla več kot super starost 88 let
, čemu bi si sami nakopali problemov
Toliko o temu.
O grdem načinu ravnanja zdravnikov, kvazi zdravnikov, wannabe zdravnikov s pacienti ( in tudi še naprej
osrano vzvišenim osebjem) pa le toliko:
-po 18 letih življenja v Italiji se dalje vedno čudim v primerjavi s prejšnjimi še jugo izkušnjami- prijaznosti in uslužnosti zdravnikov in drugega medicinskega osebja v Italiji. Zdravnika lahko pokličeš na telefon, nepojmljivo še v mojih jugo časih.
Prijaznost, dostojanstven odnos do pacientov, humanost, potrpežljivost, odgovornost, vljudnost in manire-
pa da ne bo pomote- v družbenih ustanovah!