39 komentarjev na to temo

[doorwoman.p]

Potemtakem imam jaz ortodoksijo.. ker ne potrebujem vse tiste hrane, ki zavira mojo energijo in zaradi katere se počutim na tleh, če jo zaužijem le košček.

Free je lepo napisal in nimam kaj več reči kako to gre. Po svojih izkušnjah lahko potrdim, da je tako. Sama nimam pri tem kakšne izbire.. v vsakem primeru izberem dobro počutje. Večkrat sem se skušala prepričat, da je to le v moji glavi oz.da nekaj kompliciram.. da sem sama sebe prepričala, da sem drugačna.. da mi kravji sir, ki ga pojem daje le neke navidezne slabe občutke v telesu itd. Vendar ko sem se tako za kakšen dan vrnila na stara pota, me je slabo počutje kmalu pribilo na tla. In potem mi je blo še kako presneto žal, da se primerjam z drugimi.

Smešno je, kako se vse tisto kar je tuje hitro označi za bolezen oz. težavo, ki jo je treba reševat. Ortodoksija ali whatever neki.. je le izgovor za tiste, ki jih nekaj moti.. pa se jim ne gre za to, da bi poiskali iskreni odgovor.

[Brezo]

Pa kaj še niste dojel poante. Motnje hranjenja ovakve ali onakve imajo veze s podzavestnimi vzorci. Poglejte otroke, oni imajo še naravni ritem, ko jim zapaše klobasica jo pojejo, ko jim ne paše meso ga pač ne jejo....In če starši takega otroka silijo z mesom, bo razvil do tega odpor in bo začel recimo pri grižljaju mesa bruhat.

En podoben primer je bil mislim da v Brežicah. Ko deklica ni hotela jest mesa, v vrtcu so jo pa silil, ker so govoril da je meso treba jest....in ni smela prej od mize dokler ni pojedla. Drugi so šli spat, ona je pa še sedela. Starši pa tega niso vedel, dokler jih ni en drug starš poklical in so okoli 13. ure prišli v šolo. Ko so to videli, so jo takoj izpisal. Deklica je pri zaužitju mesa bruhala, kasneje so ugotovil gastritis....ampak ko je s pomočjo bioterapevta poštimala podzavestne vzorce je bolezen hitro izginila.

Drugače pa hrana ima različne vibracije, al pa jing jang varianta če je to bolj razumljiv. Zato nam pri pomanjkanju določene energije lahko zapaše čisto kakšna x hrana. Če je hrana neuravnotežena glede energij al pa beljakovin....to začne vplivat tudi na živce in s tem na čustva. Kdor ima pa kolikor toliko prečiščena čustva, bo pa itak začutil kaj mu paše, se ne bo nič obremenjeval. V pravilni kombinaciji se tudi full kalorična hrana hitro pokuri. Samo štetje kalorij brez upoštevanja drugih dejavnikov pri hrani je brez veze. Ni efekta. Glede tega je pa Ayurveda št. 1., vsaj za moje pojme.

[free]

To kar pises je lahko res in se dogaja.
Tudi druga okoliscine lahko ki pripomorejo k doticnim tezavam.
Ena bolj sodobna se mi zdi, da je to, da si ljudje ne vzamemo dovolj casa! Za pripravo, hranjenje, predvsem pa umiritev misli in custev.
Ko slednje postavimo v primerno stavicnost (mir), se ponavadi tudi obcutki v izbiri zivil izostrijo, sam izkoristek hrane ter predelava pa se normalizirata, ce smo dovolj zdravi.
Ali kot je ze dr. Papuga povedal: "za ozdravitev si je potrebno vzeti cas"!
Se posebej, ce gre za psihicne zadeve.

[free]

Full dobr prvi stavek velja kot ulit zame!

Potemtakem imam jaz ortodoksijo.. ker ne potrebujem vse tiste hrane, ki zavira mojo energijo in zaradi katere se počutim na tleh, če jo zaužijem le košček.

Free je lepo napisal in nimam kaj več reči kako to gre. Po svojih izkušnjah lahko potrdim, da je tako. Sama nimam pri tem kakšne izbire.. v vsakem primeru izberem dobro počutje. Večkrat sem se skušala prepričat, da je to le v moji glavi oz.da nekaj kompliciram.. da sem sama sebe prepričala, da sem drugačna.. da mi kravji sir, ki ga pojem daje le neke navidezne slabe občutke v telesu itd. Vendar ko sem se tako za kakšen dan vrnila na stara pota, me je slabo počutje kmalu pribilo na tla. In potem mi je blo še kako presneto žal, da se primerjam z drugimi.

Smešno je, kako se vse tisto kar je tuje hitro označi za bolezen oz. težavo, ki jo je treba reševat. Ortodoksija ali whatever neki.. je le izgovor za tiste, ki jih nekaj moti.. pa se jim ne gre za to, da bi poiskali iskreni odgovor.

[Brezo]

Pa to jaz vse vržem v en koš--- čustveni in miselni podzavestni vzorci. Detajlov se ne splača govorit, se lahko napiše cela knjiga. Detajli so pa spet zakaj se ne znamo umirit, zakaj hitimo, a si vzamemo dovolj časa zase, zakaj pustimo reklamam za hrano da vplivajo na nas.......

[free]

hvala za pogovor v oddaji

[free]

A kr nezavest?

Kr neki? Zal ga ne poznam.

Ali se potrepezljivost ne rodi kot kvaliteta pozitivno mislecega? Ali izhaja iz negativnega, ki je po tvoje bolj zivljenjsko? Kdo je ponavadi bolj potrepezljiv, tisti ki veruje, ali tisti ki ne? Tisti, ki veruje in je pozitiven, ali tisti ki ne in je negativen v svojem prepricanju? Kdo je ponavadi bolj ucinkovit in kreativen - tisti ki je pozitiven in veruje, ali tisti je nagativen v razmisljanju?
Kdo je ponavadi bolj srecen, zdrav in zadovoljen - prvi ali drugi?

Torej, po tvoje: komur ni zadosceno v pricakovanjih je upravicen jamrati? Sem te prav razumel?

Zakaj resne zaskrbljenosti? Mislis, da se veliko ljudi v svojem vsakodnevu resnicno zaveda svoje igre, igre zivljenja?

Torej truditi se gledati na zivljenje pozitivno, je zate skrajno nezivljenjsko in primerno za diagnozo, ce sem te prav razumel? Zakaj? Torej je zate zivljenjsko: gledati na zivljenje in okoliscine negativno in ne vredno diagnoze? Zakaj? Ali se ti zdi pozitivizem bolj neresnicen kakor negativizem? Zakaj?
Ali se ti ne zdi, da sta oba plod nerazumevanja, v katerem se pretakata v svojo lastno skrajnost z namenom spoznati in razumeti?

Zakaj mislis, da ne more/m postavit ograje?
Zakaj mislis, da se koscka zemlje ne da izolirat od ostale zemlje? Kaj pa recimo teglc na okenski polici? Ali zemlja v njem ni izolirana? Ali pa morda gredica na balkonu in vrt na terasi?

Ali je recimo sovrastvo zate edino in najbolj pomembno (in) kar lahko vpliva na kvaliteto hrane?
Zakaj menis da prehranska vrednost zivila ni tako zelo pomembna, kot recimo jeza pridelovalca hrane? Zakaj se ti zdi jeza neprimerna? Ali se ti zdi jeza bolj neprimerna kakor apatija ali depresija?
Ali si se kdaj vprasala, kako ucinkovit v delu je lahko jezen clovek, ali pa nekdo s precej nizko energijo, recimo apaticna ali depresivna oseba?

Zakaj izbiras hrano kakor kdaj? Zakaj sploh izbiras, ce ti ni pomemben nacin pridelave zivila? Torej zgolj cenovno izbiranje ali tudi glede na kvaliteto zivila?

Ce je pozresnost najvecji problem, kaksen problem ti torej predstavljajo razlogi za pozresnost?

Se ti zdi moj nacin dovolj spostljiv?

Dobro, torej ce drugacnosti v tem primeru izgleda ni, ali so torej tvoje tudi sodbe nesmislene?

Ali verjames, da se z idejami lahko zacne novo zivljenje, nova prihodnost, novo upanje in nov boljsi svet, ki se iz nekaj minut dnevno lahko raztegne v dan, dva, tedne, mesece ali stoletja?

NA KRaTKO: Načini pridelave hrane

(6:00) Kakšne so razlike med konvencionalno, integrirano, ekološko in biodinamično pridelavo hrane? Za vsako od njih veljajo določena pravila, večji ali manjši nadzor in s tem določeno zagotovilo za potrošnika. Odgovori, na kratko, v intervjuju z Anamarijo Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj.

kaj je to nereflektiran pozitivizem?
Padanje v nezavest ob vsaki dovolj učinkoviti markentiški fori.
Kdo jamra ce nima resitve? A ti? Kdo ima vedno resitev?
Kr neki
Kdo pravi da je smisel zivljenja da se lajsa trplenje? Ali ti tako vidis nekatere druge ljudi?
Ne gre toliko za to, kaj kdo, recimo jaz, pravi, ampak za to, da je instant "kvaliteta" bolj aktualna kot tišina, mir, pa predvsem ena trpežnost, potrpežljivost.
Kaj pomeni zate zivljenje? Jamranje in negodovanje, ker sta zate zivljenjska?
En velik hokuspokus in iz klobuka je prilezel zajček. In normalno, da jamram in negodujem, če pa iz klobuka ni bilo metuljčkov in rožic.
Ali sta jamranje in negodovanje bolj zivljenjska kot pozitivizem in vspodbuda v recimo dobri nameri?
Pozitivizem je skrajno škodljiv. Recimo evgenika. Bolj humano je jamrat.
No, pa ce tudi zaigrani pozitivizem, ali je on dovolj zivljenjski?
Če se samo igraš... to še gre, kaj več kot to je pa že stvar resne zaskrbljenosti.
Ali je dovolj zivljenjsko zate, ce se recimo bolan clovek trudi razmisljat pozitivno?
To je zame skrajno neživljensko. Truditi se razmišljati pozitivno, to je že diagnoza.
Aja, zakaj pa mislis da je potrebno postavit ograjo?
V bistvu gre za to, da je ne moreš.
A koscka zemlje se ne da obdelovat?
Se da, seveda se da, samo ne moreš je izolirat od vseh ostalih koščkov zemlje.
Ali je zate razlika uzivat mcshit hrano ali ekolosko pridelano?
Niti ne. Mi pa predstavlja razliko odnos do življenja. In če se mi zazdi, da ljudje, ki sodelujejo v tem ali onem prehrambenem obratu, delijo ista sovraštva, potem je pravzaprav vse isto.
Ce morda zate ekoloska hrane ne pomeni boljse kvalitete kakor katerakoli druga hrana, ker je pac zemlja ena in ograj ni mogoce postavit, ali to pomeni, da v praksi ne izbiras hrane in kvaliteta hrane zate ni merilo?
Kakor kdaj. V planu imam čim manj jest. Požrešnost je še največji problem.
Keri uni? A tisti, ki jim nekaj pomagalo, pa to povedo drugim in s tem zasluzijo?
Ojoj, keri uni, ja uni pač. Jaz se s svojimi notranjimi demoni še ne bom soočila. In zato rabim une. Prosim da spoštuješ moje predpriprave.
A ne dela tako celotni sistem razvitega sveta? A je tisti ki je naredil avto in ga prodaja, kaj drugacen od tistega ki prodaja svojo izkusnjo, misli, produkt ali izdelek?
In smo spet pri pasji štoriji. Vse je povezano. Brrrrr....
A mas ti rada ljudi taksne kot so in vsem kar nosijo s seboj (na sebi)?
Samo kot idejo.

[butl]

Free hojla

Pozitivizem zna bit silno škodljiv, vsekakor blj kot negativizem.

Če.

Če je posledica tlačenja al pa zanikanja neprijetnih čutenj in to počneš ker:
- se to ne spodobi,
- ker ti je tvoj učitel tko reku,
- ker si to prebral,
- ker se maš za nekej več kt so drugi,
- ker verjameš, da bojo na ta način neprijetna čutenja in bolečine izginile.

Šele ko je pozitivizem del tvoje biti kot posledica soočanja, razumevanja, preobražanja in sprejemanja svojih neprijetnih čutenj, ko izraža tebe takega kot si in ne takega kot bi želel biti, ni škodljiv.

[free]

Negativizem zna bit silno skodljiv, vsekakor lahko enako ali bolj kakor pozitivizem (odvisno od namena od potreb posameznika):

Ce:

Če je posledica tlačenja al pa zanikanja prijetnih čutenj in to počneš ker:
- se ne spodobi biti vesel in srecen,
- ker ti je tvoj učitelj tko reku,
- ker si to prebral in razumel "po svoje"
- ker se maš za nekej manj kt so drugi,
- ker verjameš, da bojo na ta način prijetna čutenja in bolečine prisli (sami od sebe) brez truda, da se soocimo s tem kar v resnici smo.

+
- ker na okolico ponavadi vpliva negativno in se lahko negativizem siri,
- ker vspodbuja slabo v cloveku,
- ker se oseba v negativozmu osredotoca s pozornostjo predvsem na negativno, s tem ne na konstruktivno in resevanje problemov, temvec poglabljanje vanje, ker je manj preprosta,
- ker se konstanten negativizem slej ko prej pozna tudi na zdravju,
- Ker so negativne misli lahko blizje depresiji, apatiji, in predvsem blizje k temu, da se oseba pricne prepuscat; docim ceprav zaigran poztivizem, vseeno kaze na to, da ima oseba neko voljo spreminjati se,
- ker ima namisljen pozitivizem verjetno vec moznosti, da se spreobrne v resnicno pozitivno razmisljanje kakor negativizem (podzavest itaq ne loci med poz. ali neg.),
- ker ljudje ponavadi ne locijo med umisljenim ali resnicnim pozitivizmom (se posebej tisti, ki nas ne poznajo, ali takrat ko je na obrazu vseeno nasmeh, namesto zalosti, strahu, depresij); v to bi kamot porinili razlicne igralce (gledalisce, film, ipd),
- Ker kadar je oseba pozitivna (cetudi le navzven), iz ljudi lazje potegnemo veselje, srecno, navdih, pozitivne misli, sprescenost, zaupanje itn,

+ in ZELO pomembno, verjetno bolj kot vse zgoraj napisano:
- ker si z negativnim razmisljanjem v podzavest clovek fila negativna prepricanja, ki se slej ko prej manifestirajo v reagiranju skozi zivljenje oziroma zivljenjske okoliscine in odzive nanje. S tem si ustvarja svojo lastno realnost in realnost clovestva. - In to, pa je lahko resnicno dosti tezje zdravit, kot pa recimo namisljen pozitivizem.

V konci fazi, ce je srednja, scentrirana pot najbolj primerna, s cimer se verjetno vecina strinja, bi obe skrajnosti pomenile tocno to kar sem pisal. Zgolj skrajnost. V enosti verjetno ni vec "dobrega" in "slabega", temvec biti.

Vprasanje: ali je pozitivizem del biti?
Ce je, potem je sigurno pozitivizem blizje biti, kakor negativizem, ki ni in ne more biti del biti.
Mislim pa, da ne en in ne drugi nista del biti, temvec zgolj del osebnosti.
Bit ali dusa je verjetno predvsem opazovalec, predvidevam, da je neopredljena oz. se ne opredeljuje.

Sicer pa, ce verjames da je pozitivizem bolj skodljiv, potem pac zate je!
Svet je in bo (do ene mere) taksne kakrsnega zelis videti! To je tvoja bozanska izbira!

[butl]

Ni panike Free.

Sam ti uživej.

[Brezo]

Jao free, mnogo pričaš. Sem moral prav pogledat, če je spet kakšna luna v bližini. Drugače se pa načeloma strinjam s tabo. Malo je manjkal, da bi vas vprašal da mi napišete vaše definicije za pozitivizem in negativizem, ker mečete take čudne ven.

Pozitivizem je zame da se izražaš in kažeš tako kot si v resnici v svoji notranjosti, duši oz. Biti. Negativizem je pa nasprotje tega. In če se imaš kao za nekaj več, ker si kao biokmetovalec je to samo iluzija in spada bližje minusu kot plusu.....

[free]

A je namen foruma "pricanje" ali molk?

Ali ima vse svoj smisel, nakljucij pa ni?

Jao free, mnogo pričaš. ...

... nekaj več, ker si kao biokmetovalec je to samo iluzija in spada bližje minusu kot plusu.....

Bodi fajn, bodi zdravo!

[Brezo]

A je namen foruma "pricanje" ali molk?
Ali ima vse svoj smisel, nakljucij pa ni?

Pričanje in molk, yin in yang. Najbolje je da je nekak v ravnovesju. Enkrat se malo bolj razpričaš, drugič malo manj oz. si lahko tudi tiho....In ko se prepustiš vesoljnemu toku pričanja ali nepričanja te malo nese levo, malo desno....in na koncu začneš celo uživat v tem kozmičnem plesu.

[free]

Aja, jst sm izgleda mislu da so zato ob-forumske dejavnosti
Je pa cutit tule precej tistih, ki "samo" molcijo... Nekak fajn spoznanje, ce razumemo, da kdor molci pritrdi