206 komentarjev na to temo

[free]

Prepričanja

(25:00) V ječi prepričanj mnogokrat ne verjamemo, da zmoremo več, kot verjamemo, da zmoremo. Vloga in vpliv prepričanj pri naših dejanjih lahko močno zaznamujejo in krojijo kvaliteto našega življenja. Mnogokrat ugotovimo, da so naša prepričanja in miselni vzorci prej ovira kot prednost. Kako se soočiti z njimi, kako verjeti vase, si zaupati in zakorakati na pot sprememb? Gostja oddaje, Nina Leskovar, predavateljica na Šoli čustvene inteligence, nam je v intervjuju razkrila nekaj prijemov, kako se soočiti z lastnimi prepričanji.

-

www.studio12.tv

[PomladnaVila]

Prepričanja so včasih tako globoko zasidrana v nas, da jih niti ne prepoznamo kot prepričanja in še vemo ne, kako nas ovirajo, oz. sami sebe. najprej jih je treba ugotoviti, to je največji izziv. Ključna prepričanja so bistvo težav, ki jih ima človek.Kjučna prepričanja so najglobje zadeve, ki ležijo pod ostalimi, zamisli si jih kot nalaganje kock.
Naprimer, nekdo želi vedeti "Zakaj ne morem imeti denarja?" in potem se lahko izkaže, da nosi v sebi prepričanja, kot so "Nisem dovolj dobra", "sem nevredna denarja", ali "Če sem revna, sem bližje Bogu". Pod tem ležijo druga prepričanja, "zakaj nisi dovolj dobra? Mogoče ima oseba odgovor:"ker me moj oće/mati nikoli ni hotel" in je spodaj prepričanje, da ni zaželena... in tako naprej. Ko pridemo do ključnega prepričanja, se ponavadi oseba odzove z čustvi.
Potem je treba le še ta prepričanja spremenit.
,

[gold]

Dokler človek spremlja druge,je prepričan,da tko mora bit.Ko pa se poglobi v sebe,si lahko prepričanja kroji po svoji volji.Politika nam vsiljuje svoja prepričanja in po gledanju dnevnika in raznih novic,zaspimo v njihovem prepričanju.največkrat stresnem.Narava nam je dala glavo,s katero lahko razmišljamo tudi sami,zakaj bi namesto nas razmišljali drugi. . .

[butl]

Prepričanja so včasih tako globoko zasidrana v nas, da jih niti ne prepoznamo kot prepričanja in še vemo ne, kako nas ovirajo, oz. sami sebe. najprej jih je treba ugotoviti, to je največji izziv. Ključna prepričanja so bistvo težav, ki jih ima človek.Kjučna prepričanja so najglobje zadeve, ki ležijo pod ostalimi, zamisli si jih kot nalaganje kock.
Naprimer, nekdo želi vedeti "Zakaj ne morem imeti denarja?" in potem se lahko izkaže, da nosi v sebi prepričanja, kot so "Nisem dovolj dobra", "sem nevredna denarja", ali "Če sem revna, sem bližje Bogu". Pod tem ležijo druga prepričanja, "zakaj nisi dovolj dobra? Mogoče ima oseba odgovor:"ker me moj oće/mati nikoli ni hotel" in je spodaj prepričanje, da ni zaželena... in tako naprej. Ko pridemo do ključnega prepričanja, se ponavadi oseba odzove z čustvi.
Potem je treba le še ta prepričanja spremenit.
,

Hojla Pomladna Vila

Fajn napisan

Eno vprašanje /se nanaša na zadnji, počrnjeni stavek/.

Kako se pa to nardi?

[ribica Katja]

Za spremembo prepričanj je potreben čas in človekova aktivnost... Louise Hay je napisala veliko o tem, obstaja pa tudi ogromno knjig drugih avtorjev na to temo. Gre za to, da so prepričanja zgolj privzgojeni miselni vzorci, torej misli, v katere verjamemo. Človek lahko izbira svoje misli.

Najprej pogledaš svoje prepričanje, ali je negativno ali pozitivno. Vsa negativna prepričanja lahko formuliramo pozitivno, v smislu afirmacij - "nisem dovolj dober" spremeniš v "dovolj dober sem". S ponavljanjem pozitivnih afirmacij utrdiš to misel v novo prepričanje, res pa je, da to zahteva veliko mero potrpežljivosti in dela.

Zveni skoraj preveč preprosto, ampak tu res šteje vztrajnost. Ni preprosto, čeprav je postopek preprost in jasen. Ljudje prehitro obupajo, ker se jim zdijo afirmacije brezvezne, pa ker imajo mogoče tako močno negativno prepričanje, da nočejo dopuščat prostora za drugačno mišljenje. Človek se mora potem tu vprašat, kaj ima od tega, zakaj se tako močno oklepa nekega prepričanja, čeprav je negativno. Nekaj pozitivnega ima od njega, sicer ne bi bilo tako močno (people do, what works). Mogoče gre za prepričanja naših staršev, mi pa jim verjamemo, ker hlepimo po njihovem odobravanju in sprejetju, četudi nas ta prepričanja onesrečujejo. Znano je npr. da ženske, ki so v preteklosti doživele kakšno vrsto spolne zlorabe, velikokrat pridobijo na teži, da ne bi bile privlačne morebitnim novim potencialnim storilcem. Kljub temu, da jih teža bremeni in onesrečuje na drug način, in četudi so na shujševalnih dietah, dokler se ne soočijo s svojimi razlogi za to "zaščito", bojo težko shujšale oz. obdržale primerno težo. Potreba po varnosti je v takem primeru večja kot želja po vitkem telesu.

Navajam samo primere za ilustracijo. Zakaj ima človek kakšno prepričanje mora ugotoviti sam (lahko ob pomoči drugih). Ko odpraviš potrebo po nekem prepričanju, lahko afirmacije delujejo v trenutku.

Več o vsem tem piše Louse Hay in podobni avtorji, priporočam knjige!

[Brezo]

Gre za to, da so prepričanja zgolj privzgojeni miselni vzorci, torej misli, v katere verjamemo. Človek lahko izbira svoje misli.

Najprej pogledaš svoje prepričanje, ali je negativno ali pozitivno. Vsa negativna prepričanja lahko formuliramo pozitivno, v smislu afirmacij - "nisem dovolj dober" spremeniš v "dovolj dober sem". S ponavljanjem pozitivnih afirmacij utrdiš to misel v novo prepričanje, res pa je, da to zahteva veliko mero potrpežljivosti in dela.

Hm, privzgojeni miselni vzorci.... ....iz tega in prejšnjih življenj... ...Afirmacija se mi pa ne zdi dovolj prodorna za v globino podzavesti, je pa zelo dobra za začetek....

V: Bi prosim primerjali podobnosti in razlike med: molitvijo, invokacijo, afirmacijo in uporabo mantre?
O: Molitev izhaja bolj iz želje. Invokacija (z ali brez mantre) je najbolj znanstvena. Afirmacija je nekje med njima, odvisno od osebe, ki afirmacije izreka.

[Alan_New]

Za spremembo prepričanj je potreben čas in človekova aktivnost...

Zakaj bi sploh spreminjali prepričanja? Ena kletka je enaka drugi.

[free]

Ja, najboljs se je nespreminjat; sej to je naravno!

Zakaj bi sploh spreminjali prepričanja? Ena kletka je enaka drugi.

-
Prepricanja se lahko spreminja tudi s pogumom. Pomeni, da pogumnejse sledimo intuciji. Intucija pa je ponavadi vecja takrat, kadar sluzimo. Pomeni, vec kot izkusis, ozavestis, bolj se lahko zamajejo nekatera trdna prepricanja o sebi, svetu, zivljenju itn.
Morda je najslabse to, da mislimo da veliko vemo in se prepuscamo nekonstruktivnemu razmisljanju in poneumljanju ter zgolj nizjim vibram uzivanja. Temu se je upreti z delom, sluzenjem, saj na tak nacin clovek vzdrzuje preprostost in spostljivost, distanco do posvetnega. Lahko pomaga tudi meditiranje in zavestno sanjanje, saj lahko ustvarita objektivnjesi pogled na svet v katerem se nekatere iluzije vedno bolj odluscujejo iz nasega telesa, s tem pa tudi nekatera prepricanja.
Veliko prepricanj odpade kadar se zavedamo smrti, tega trenutka., ko nismo vec vezani, temvec odvezani! Odvezanost je morda kljuc.

Skratka, povzetek tega kar sem povedal: primerna distanca od sveta, hkrati pa dovolj vpetosti in sluzenja; je morda pravi recept za odstranjevanje prepricanj. Ob tem pa si je kdaj pa kdaj potrebno dovoliti tudi malo "norosti".

[Alan_New]

Ja, najboljs se je nespreminjat; sej to je naravno!

Ne, ne trdim tega. To so tvoje besede.
Trdim, da je eno prepričanje v bistvu enako drugemu. Zakaj bi spreminjali prepričanja, torej prehajali iz enega prepričanja v drugega? Večji smisel vidim v odpravi lastnih prepričanj. Prepričanja so megla na očeh.

[butl]

Ne, ne trdim tega. To so tvoje besede.
Trdim, da je eno prepričanje v bistvu enako drugemu. Zakaj bi spreminjali prepričanja, torej prehajali iz enega prepričanja v drugega? Večji smisel vidim v odpravi lastnih prepričanj. Prepričanja so megla na očeh.

Kako pa to zgleda? V vsakdanu?

[Alan_New]

Zelo verjetno nimaš prepričanj o vsem. No, pomisli na nekaj, o čemer nimaš prepričanj in si predstavljaj tako stanje za vse.

[gold]

Najbolj so v človeka vsidrale svoja prepričanja religije.
Če živite brez prepričanj religij,je za vaša prepričanja omejitev nebo.Brez omejitev imate lahko tudi pri sebi hitrejši napredek.Paziti je potrebno le,da ne prestopite črto dobrote in poštenosti.

[butl]

Zelo verjetno nimaš prepričanj o vsem. No, pomisli na nekaj, o čemer nimaš prepričanj in si predstavljaj tako stanje za vse.

Nimam prepričanj o stvareh, o katerih nimam pojma, ki jih ne poznam, s katerimi nimam nobenih izkušenj.

Najbolj so v človeka vsidrale svoja prepričanja religije.
Če živite brez prepričanj religij,je za vaša prepričanja omejitev nebo.Brez omejitev imate lahko tudi pri sebi hitrejši napredek.Paziti je potrebno le,da ne prestopite črto dobrote in poštenosti.

A dej. Kako pa veš kaj je dobro in pošteno?

[Brezo]

Brez prepričanj je pa danes zelo težko živet. To pride v poštev šele pri ljudeh z visoko zavestjo....do takrat pa je bolje uporabljat pozitivna prepričanja oz. prepričanja ki vzpodbujajo izražanje božanskih lastnosti in nenavezanost na ta svet....

[free]

Aha.

Spoznavanje prepricanj je lahko prav tako pot k vecjemu razumevanju.
Ce bi hoteli razumeti, bi morda morali vedet od kje prepricanja prihajajo! Strahu, neodgovornosti!? Posledicno vezanosti in ustvarjanja prepricanj?
Tako verjetno ni umestno reci, da je eno prepricanje boljse ali manjse ali slabse kot drugo.
So pa prepricanja, ki so vezana na globja prepricanja, kot recimo na visjih nivojih se nahaja neko prepricanje, kateremu sledi na nizjih nivojih veliko manjsih prepricanj, na katere s spet vezana druga se "manjsa" prepricanja. Recimo. Ce v sebi mislimo, da nismo dobri, smo nesposobni, omejeni, nespametni, nevredni, temu sledi, da verjetno ne bomo imel ravno veliko prijateljev, dobre sluzbe in bili srecna oseba.

Nekatera prepricanja opuscamo zlahka zgolj z drugacno, novo pridobljeno informacijo. Nekatera pa so vezana na nase vzorce, strahove, ustvarjene varnostne sisteme, scite in ustvarjene maske. Te pa so ustvarjene s strani ega, osebosti in smo jih ustvarili zato, da lahko bolje in lazje pezivimo v tem svetu v katerem smo bili kot bitja podvrzeni razlicnim okoliscinam v katerih smo se odlocili preziveti, obstati.

Prehod danes zagovarjam mnenje, da je za podnebne spremembe kriv predvsem clovek, jutri pa me nekdo preprica, da temu ni tako. Lahko pa se ne pustim prepricat in zagovarjam svoje mnenje, ki temeljijo na lastnem spoznanju in mislim, da imam temu primerne argumente.
Mnogo prepirov ipd, izhaja iz nefleksibilnosti osebnosti (ega) posameznika ali zagovarjanja mnenja preko custvene neprimerno distancirane ravni.
V tem nekdo ni zmozen opustiti prepricanj, ker je nanje vezan. Vezan pa je lahko iz razlicnih razlogov med katerimi je lahko tudi strah, ki neko okoliscino ustvari v luci prezivetja. Jo dramatizira in zbanalizira.
In tako kot obstajajo neka prepricanja o neki zadevi, lahko obstajajo tudi temu nasprotna!

Recimo nekdo misli, da ima casa na pretek ali celo, da ni nicesar kar bi lahko bilo vredno vlagati energijo. Vse je brezveze, nima smisla, vse propada, vsi ali vecina ljudi je slaba. V zivljenju se torej prepusca zgolj uzitkom, nedelu, osnovnemu prezivetju.
Nekdo drug pa panicno gara, dela, ustvarja, hiti, grabi, gradi, kupuje ker meni, da je casa zelo malo.
Kljub temu lahko nihce od njiju ni nujno v toku energije, temvec sledi svojemu lastnemu ustvarjenemu prepricanju, ki lahko izhaja iz strahu (ega). - Oba sledita svojim prepricanjem, le da naveidezno drugacnim ali nasprotnim prepricanjem. Nihce od njiju ni srecen, zadovoljen in primerno prisoten ter izpolnjen.
V tem smislu lahko morda neka prepricanja ustvarjajo nasprotna si prepricanja v sklopu ravnotezja energij.

Je pa logicna pot... neosvetljenje plasti odstranjujemo pocasi skozi osebno rast in tega nihce ne stori cez noc. Zato so potrebna desetletja, stoletja ali vec zivljenj dela na sebi, ozavescanja in spoznavanja. Vsi mi tule smo ze ziveli in sli skozi nekatere sole zivljenja.
Pomeni, da prepricanj ne moremo odstranit takoj, ce nismo zreli da to storimo.
Ce so prepricanja del ega, bi rekel, da je ta pot torej dolga.
V okviru nje pa torej prehajanje iz enega prepricanja na druga logicno. Saj znotraj dolocenega prepricanja spoznavamo njegove namisljene okvirje do tocke, ko nam le to ni vec potrebno. V temu pa je morda vcasih potrebno spoznati vec prepricanj, da lahko uvidimo nepotrebnost tistega prepricanja na katerega so vezana druga prepricanja.
Naprimer, ce se hocejo ljudje porocit z neko osebo, si ustvarijo razlicne predpogoje, kateri so merila k temu ali je neka oseba zanje primerna kot partner ali ne. In ko je izpolnjen del teh meril, se morda pocutijo dovolj varne, da se porocijo. Sama zelja po poroki pa lahko prav tako sloni na nekih prepricanjih, ki so za neko osebo v nekem dolocenem razvoju dobra, potrebna, koristna in sovpadajo s tem kar zeli oseba v nekem zivljenju nauciti, razumeti, osvestiti!

Torej prepricanja niso dobra ali slaba, temvec jih taksna naredimo mi sami v okviri nasih potreb.
So pa nujno potrebna do tocke, ko jih lahko opustimo.
Zavedanje tega bi morda pomenilo dosti vec mentalne fleksibilnosti in morda tudi vec razumevajocih in vspodbudnih energij v odnosih in prostoru sploh.

Ne, ne trdim tega. To so tvoje besede.
Trdim, da je eno prepričanje v bistvu enako drugemu. Zakaj bi spreminjali prepričanja, torej prehajali iz enega prepričanja v drugega? Večji smisel vidim v odpravi lastnih prepričanj. Prepričanja so megla na očeh.

[Matjaž Bogdan]

Za spremembo prepričanj je potreben čas in človekova aktivnost... Louise Hay je napisala veliko o tem, obstaja pa tudi ogromno knjig drugih avtorjev na to temo. Gre za to, da so prepričanja zgolj privzgojeni miselni vzorci, torej misli, v katere verjamemo. Človek lahko izbira svoje misli.

Najprej pogledaš svoje prepričanje, ali je negativno ali pozitivno. Vsa negativna prepričanja lahko formuliramo pozitivno, v smislu afirmacij - "nisem dovolj dober" spremeniš v "dovolj dober sem". S ponavljanjem pozitivnih afirmacij utrdiš to misel v novo prepričanje, res pa je, da to zahteva veliko mero potrpežljivosti in dela.

Zveni skoraj preveč preprosto, ampak tu res šteje vztrajnost. Ni preprosto, čeprav je postopek preprost in jasen. Ljudje prehitro obupajo, ker se jim zdijo afirmacije brezvezne, pa ker imajo mogoče tako močno negativno prepričanje, da nočejo dopuščat prostora za drugačno mišljenje.Več o vsem tem piše Louse Hay in podobni avtorji, priporočam knjige!

Lepo pozdravljena Katja

Glede samih prepričanj so afirmacije v zavestnem stanju in njihova realizacija v podzavesti, odkoder pač izvirajo vzroki našega delovanja, zelo dolgotrajen proces, ki lahko traja 5, 10 let ali pa celo življenje boja s samim seboj.
Luise L. Hay in podobni motivatorji podajajo zalo lepe misli in sugestije, le načini (dobesedno se priučiti tega) so različni. Tamle se strinjam z Brezom in podal bi še nekaj -popravljaj tam, kjer je vzrok, ne kjer je realizacija. Torej spreminjaj svojo podzavest ( alfa) v stanju podzavesti, ne pa v stanju analitike. Na ta način deluje hipnoterapija, avtohipnoza, theta healing in še cela rešta praks. Predpogoj pa je seveda notranji mir, ker brez njega ne sprejmeš nič- avtomatično podzavest zavrača nov program. Pa tudi lepo je, če veš kaj in zakaj počneš-in to ozavestiš, ne pa da brodiš po labirintu nepomembnosti in samoiskanja tam, kjer sploh ni potrebe.
Zasvestno podajanje afirmacij in stalno siljenje zavestnega mišljenja o določenih prepričanjih me spominja na boj proti samemu sebi. Če samega sebe ne sprejmeš takšnega kot si, se tudi ne moreš zavedati, da je določeno prepričanje napačno. Prepričanje naj bi človek "začutil" v srcu, v duši in tudi potrebo po odpravi takega, ki je ovira v samrealizaciji in tudi navadno v odnosih do drugih, predvsem pa v sprejemanju in razumevanju ostalih.
Se pa strinjam s Free-jem in tezo o različnih kategorijah , pravzaprav izvorov prepričanj.

Se pa ne strinjam s Brezovo tezo o - prepričanja ki vzpodbujajo izražanje božanskih lastnosti in nenavezanost na ta svet.... ...Zakaj? Enostavno, ker smo vezani med drugim tudi na fiziološki aspekt našega ustroja in "telesnost" ter preživetje v TEM svetu. Božansko je morda nadgradnja tega, pa še to v smislu ortodoksnih filozofskih in religioznih ( določenih) smereh. Meni bi bolj odgovrjalo naj bi bila prepričanja nekako bolj nagnjena skozi srce v interakciji s seboj in okolico, skladala naj bi se z obema konceptoma...Kaj je iskanje božanskosti v nas, če zanemarjaš vsakodnevne odnose v obliki sprejemanja in ljubezni. Božanskost je ljubeče in s srcem pobožati otroka, ki joče in ( glede prepričanja) mu ne vcepljati, da je jok nekaj sramotnega itd...
Vsak od nas ima določena prešpričanja in vsak med nami ima tudi takšna, ki se ne skladajo z nobenim naravnim, univerzalnim ali pa karmičnim zakonom...je pač pot karme. In vsak tule gor med nami ima še kar nekaj prepričanj za predelat. VSAK. Samozadovoljstvo še ne pomeni, da si odrešen vseh "grehov" v tekšni ali drugačni luči in obliki. Predelava preizkušenj v izkušnje skozi integracijo srca z umom je morda približna pot. Kaj pa vem- tudi o tem ima vsak svoje prepričanje in mišljenje.

Lepo bodite

Matjaž

[Brezo]

Se pa ne strinjam s Brezovo tezo o - prepričanja ki vzpodbujajo izražanje božanskih lastnosti in nenavezanost na ta svet.... ...Zakaj? Enostavno, ker smo vezani med drugim tudi na fiziološki aspekt našega ustroja in "telesnost" ter preživetje v TEM svetu. Božansko je morda nadgradnja tega, pa še to v smislu ortodoksnih filozofskih in religioznih ( določenih) smereh.

Na kratko povedano, izraz "Božansko" uporabljam zato ker boljšega izraza ne poznam. To ima bolj malo veze z religijo, v bistvu jo celo presega. Religija omejuje človečka, duhovnost in božanskost pa ne....

Tudi ne mislim da ni treba nič delat na fizisu, poudarek je bolj da izrazimo te lastnosti tudi na fizični ravni...Nenavezanost- še ena beseda, ki jo marsokdo ne razume...to je nekak v stilu indijančkov, da si stvari ne lastimo, ampak se zavedamo da jo imamo samo v izposoji...

Ma evo vam malo duhovnega znanja, se mi ne da razlagat, sami čitajte....
Sanskrtska beseda »Vairagya« oziroma, nenavezanost na posvetno, dobesedno pomeni, tisto, kar je nasprotno od »Rage« oziroma navezanosti. Nenavezanost na posvetno ne pomeni, da se morate vsemu odpovedati in oditi živeti v gozd. Pravzaprav pomeni, da morate ostati kjer ste, v svoji življenjski poziciji, ter razumeti subtilno naravo stvari, ob tem pa se odpovedovati hrepenenju po posvetnih rečeh. To pomeni, da morate ob udejanjanju razločevanja med dobrim in slabim, vedeti kaj sprejeti in kaj zavrniti. Prizadevati si morate prepoznati božanskost v vsaki stvari, ki jo vidite in v kateri uživate. Posvetna nenavezanost ne pomeni samo odpovedati se stvarem. Pomeni tudi, da brez navezanosti uživamo v stvareh v katerih smo uživali prej, a smo bili nanje navezani. To je prava vairagya. To je znamenje resničnega človeškega bitja.

[free]

da
so prepricanja, ki pomagajo razfiksirati - da oseba ni pretirano nagnjena v materializem ali (lahko tudi obratno) iluzijam in predvsem ucijo neke zmernosti, reda, okvirjev v katerih je potrebno najprej postati bolj razumevajoc, socuten, itn; skratka razumeti.
Je pa tudi to prepricanje, ki je plod prepricanja o tem kako in na kaksne nacin se clovestvo razvija.

Ce nam recejo da ni primerno biti vezan na posveto je lahko to razumljivo. Lahko pa dejansko postane razumljivo sele takrat ko izkusimo tudi ZAKAJ, in sele takrat dejansko razumemo zakaj ni dobro biti vezan na posvetno! Torej mentalno prepricanje ni isto kot zavedanje!
Zavedanje ponavadi izhaja iz izkustva, prepricanja pa morda iz sledenja, ki ima svoje korenine v strahu ali pogojni ljubezni!
Zato je lastno izkustno tako zelo pomembno, saj dopusca lastno kreativnost, izbiro in svobodo.

Kljub temu pa je zadevo povezujem takole, razmisljam:
Z vsako inkarnacijo prinesemo na svet nekatera prejsnja izkustva, ki so bila za nas pomembna v globalnem dusnem razvoju. Pomeni, da v kolikor nam nekk knjiga, ucitelj, nauk ipd., nekaj pove, lahko tisto kljub temu razumemo, brez da ponovno izkusimo, saj smo lahko izkusili ze nekoc, v prejsnjih zivljenjih. Ugibam prav?
Zdej ali osvetli zgolj mentalno polje ali "dejansko zavedanje" in kaksna je razlika, pa ne bi zdej, pa tudi premalo o tem vem.

Brez prepričanj je pa danes zelo težko živet. To pride v poštev šele pri ljudeh z visoko zavestjo....do takrat pa je bolje uporabljat pozitivna prepričanja oz. prepričanja ki vzpodbujajo izražanje božanskih lastnosti in nenavezanost na ta svet....

[Brezo]

Kljub temu pa je zadevo povezujem takole, razmisljam:
Z vsako inkarnacijo prinesemo na svet nekatera prejsnja izkustva, ki so bila za nas pomembna v globalnem dusnem razvoju. Pomeni, da v kolikor nam nekk knjiga, ucitelj, nauk ipd., nekaj pove, lahko tisto kljub temu razumemo, brez da ponovno izkusimo, saj smo lahko izkusili ze nekoc, v prejsnjih zivljenjih. Ugibam prav?

Jap dobro razmišljaš, kar tako naprej...

Tako kot se negativni vzorci iz preteklih življenj in seveda sedanjega vsidrajo v podzavest, prav tako se tudi pozitivni vzorci....Ponavadi pa izkusimo podobne ali celo iste lekcije kot v preteklosti, samo da jih sedaj dojemamo čisto drugače....Seveda je pa čisto odvisno od razvitosti človečka ...nekateri lahko preskočijo določeno fazo...

[PomladnaVila]

Hojla Pomladna Vila

Fajn napisan

Eno vprašanje /se nanaša na zadnji, počrnjeni stavek/.

Kako se pa to nardi?

Kako se to naredi? Jaz to delam s tehniko Theta Healinga, preprosto ukažeš, da se vsa ta prepričanja, do katerih si se dokopal, izpulijo in pošljejo v božjo luč, ter zamenjajo z naslednjimi prepričanji ... in jih našteješ, to gre hitreje kot afirmacije, ki jih je ena omenila. Potem narediš test mišic, če se je kaj spremenilo v podzavesti in veš.... tako izi je to...

[Iknee]

Kot, da bi bral Hitlerja ali Titota...

Na svetu smo zato, da bogatimo in se imamo fajn.

Ja, Belcebub, za nami pa potop. In se bodo živali naselile in se veselile na naši bogatiji.
Ampak resno, smisel mojega obstoja ni bogatenje, to me sploh ne zanima, itak sem najbogatejša ženska na svetu . A se tebi sploh sanja kakšno bogastvo in svoboda je to, če ti ni treba bogateti?

[xyz]

no, po moje imata oba prav... vsak po svoje.

mislim pa, da se je to, kar si citirala, nanašalo na tole izjavo od free-ja:

Morda je najslabse to, da mislimo da veliko vemo in se prepuscamo nekonstruktivnemu razmisljanju in poneumljanju ter zgolj nizjim vibram uzivanja. Temu se je upreti z delom, sluzenjem, saj na tak nacin clovek vzdrzuje preprostost in spostljivost, distanco do posvetnega.

ki dejansko zveni precej, no, papeško

[free]

itaq. vsak razume kot zeli ane

[Matjaž Bogdan]

Kako se to naredi? Jaz to delam s tehniko Theta Healinga, preprosto ukažeš, da se vsa ta prepričanja, do katerih si se dokopal, izpulijo in pošljejo v božjo luč, ter zamenjajo z naslednjimi prepričanji ... in jih našteješ, to gre hitreje kot afirmacije, ki jih je ena omenila. Potem narediš test mišic, če se je kaj spremenilo v podzavesti in veš.... tako izi je to...

Tako izi je to, da ne deluje v 95%. Z mišičnim testom vred. Dokler se bo theta healing izvajal kot mentalna tehnika, bo le ena od mnogih utopičnih tehnik. Kot povsod, pa tole ni pravilo- so tudi izjeme. Pa upam, da tole ni vse kar te naučijo na seminarju, ker obstaja še razumevanje, sprejemanje določenih izkustev itd...In seveda- srce.

Lepo bodi

Matjaž

[FixMinze]

Zakaj bi sploh spreminjali prepričanja? Ena kletka je enaka drugi.

• Prepričanja ali stališča so temelj iz katerih izhaja naš odnos do sveta. Brez osebnih prepričanj sledi izguba identitete in naše individualnosti. Kadar se ne nahajamo v neposrednem odnosu z drugim bitjem to ni velik problem. Ko pa pride do neposrednega odnosa z drugim, bi neobstoj stališč pomenil nezmožnost argumentiranega in konstruktivnega komuniciranja z drugim ter zagovarjanja osebnega prepričanja.
• Zgoraj povedanega nebi mešal s pravico in nedotakljivostjo posameznikovega notranjega sveta.
• Torej, če je zgoraj opisana pojavnost dejstvo ni ravno vseeno v kakšni kletki se nahajamo. Sploh, če je to razlike med kamnito kletko z zidovi do neba in varnim pristanom