Bila sem tudi v *dilemi*, ali naj jo pravzaprav postavim v 'Prehrano' ali v 'Zdravje'.
V glavnem, zdaj raste cemaz, zelo zdravilen 'divji cesen' (lat. allium ursinum).
Raste v sencnih gozdnih (listnatih) predelih, kjer je dovolj vlage in je tudi bogatejša prst.
Ima suličaste liste in ko cveti, majhne bele cvetke, na prvi pogled je zelo podoben smarnici (podoben pa je tudi podlesku). Vendar zaradi izrazitega vonja skoraj ni bojazni, da bi ga zamenjali.
Kdor je v dvomih, naj nekoliko stisne med prsti list in bo vonjal po cesnu, vcasih pa je ta vonj prisoten ze v blizini, ne da bi ga bilo potrebno stiskati.
Poleg tega da je zelo okusen (komur je pac vsec okus cesna), je tudi zelo zdravilen; nekateri pravijo, da se bolj kot cesen (allium sativum), ki naj bi ravno zaradi svoje prvobitnosti izgubil del prvotne zdravilne moci.
Zelo bogat je z etericnimi olji in drugimi zdravilnimi snovmi, ki ucinkujejo pri vseh mogocih tezavah in tudi boleznih, predvsem pa dobro cisti secila in vse notranje organe (jetra, zelodec..)... odvaja secno kislino in sluz, nadvse ugodno ucinkuje na prebavila... Koristen je tudi pri poapnenju zil, cisti kri, uporabljajo ga tudi za ciscenje ran.
V kuhinji ga predvsem uporabljamo v solatah, nekateri pa ga pripravijo tudi v juhah in omakah (meni se zdi skoda ga kuhati).
Zadnjic sem ga nabrala, ga na hitro oprala, osusila in del narezala na regrat oz. radic in sem slednje kot obicajno pripravila v solati.
Del, ki ga nisem porabila v solati, pa sem prav tako naseckala, dala v stekleno posodico, cezenj mal Stanetove soli in do vrha olivca - in imam zdaj to pripravljeno v hladilniku.
Potem po zelji dodam to solatam, vceraj pa sem si npr. s tem zabelila polento.
