Ni komentarjev na to temo

[KoryuBudo]

Tehnika ali princip?



Uvod


Tradicionalne borilne veščine (v nadaljevanju: Koryu Budo) ne poučujejo tehnike kot tehnike, temveč kot principe. Kar pomeni, da so tehnike razdeljene na sklope na osnovi, kateri princip uporabljajo. Tehnike same po sebi so iz stališča Koryu Budo zgolj najraličnejše aplikacije različnih principov in naravnih zakonitosti, na katerih temeljijo borilne veščine. Posamezne tehnike so tako za Koryu Budo zgolj neko specifično gibanje ali sklop večih gibov ali drugače povedano posameznikove somatske interpretacije specifičnih principov in naravnih zakonitosti. Posamezni princip ima lahko dejansko toliko aplikacij/tehnik, kolikor različnih posameznikov uporablja oziroma se je naučilo posamezni princip in še bistveno več.

Drugače povedano ima sleherni princip ogromno različnih aplikacij ali tehnik. Za boljšo predstavo bom omenil, da ima Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu uradno regestriranih več kot 11.000 različnih tehnik, Karate več kot 9.000 različnih tehnik, Niten Ichi-ryu Kenjutsu več kot 6.000 tehnik, itd. A kot sem že malo prej omenil so vse te tehnike nič drugega kot zgolj aplikacije različnih principov in naravnih zakonitosti, katerih število pa je bistveno manjše. V sklopu Koryu Budo-a velja nepisano pravilo, da ima sleherni princip vsaj 8 različnih možnih tehnik/aplikacij ter sleherna tehnika vsaj 8 različnih variacij. Okvirno se ocenjuje, da Koryu Budo temelji na približno 1.000 principov in naravnih zakonitosti. Zaradi česar je bistvenega pomena, da se poučujejo principi in naravne zakonitosti ne pa posamezne njihove aplikacije ali variacije aplikacij, saj je teh možno neskončno število.

V kolikor malce bolj podrobno pogledamo sistem poučevanja borilne veščine na osnovi tehnik bomo hitro prepoznali velike pomanjkljivosti tovrstnega načina predajanja znanja Koryu Budo-a na naslednje generacije. Vzemimo za primer Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu, ki ima uradno registriranih več kot 11.000 različnih tehnik, in v kolikor pri tem upoštevamo še nepisano pravilo, da ima sleherna tehnika vsaj 8 variacij, s preprostim matematičnim izračunom ugotovimo, da Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu poseduje okoli 90.000 tehnik z njihovim variacijam vred. Impresivna zakladnica znanja, katero so dopolnjevali in bogatili pretekli mojstri te borilne veščine zadnjih tisoč let. Le malokdo lahko ostane ravnodušen ob takšni informaciji. Vse lepo in prav, a stvar se zelo zakomplicira, ko slišimo, da so obstajali in da še vedno živijo posamezniki, ki posedujejo celotno znanje te prečudovite borilne veščine. Upoštevajoč slednjo informacijo se le malokateremu izmed nas ne oglasi naš razum, ki nam pravi, da to preprosto ni mogoče. A sčasoma, ko se malo bolj poglobimo v dolgo in bogato zgodovino Koryu Budo-a, ko izvemo o številnih dosežkih (bolje rečeno presežkih) številnih preteklih velikih mojstrov Koryu Budo-a, kateri tako zelo pogostokrat pretresejo in spremenijo naše ustaljene predstave, česar je človek dejansko sposoben in česar ne. Predvsem pa, ko na lastni koži spoznamo kako zelo je naš osebni trening Koryu Budo-a spremenil naše lastne predstave o tem, česar smo mi sami sposobni in česar ne. Ko prvič v življenju občutimo tisti znani občutek zadovoljstva, ko le npr.: preko manipulacije prsta na roki spravimo na kolena še tako fizično neprimerno močnejšega nevednega nasprotnika, ki nam je le še pred nekaj trenutki nazaj nadvse pogumno razlagal kaj bo naredil z nami ali z našimi bližnjimi, ko v njegovih očeh beremo mešanico: zmedenosti kaj se mu je dejansko zgodilo, začudenosti nad njegovo nemočjo, kako se mu v delčku sekunde pred očmi odvrti celotno njegovo življenje in strahu pred velikim neznanim, pred nami, ki stojimo pred njim, ki odločamo ali ga bomo v naslednjem delčku sekunde poslali v božje kraljestvo z enim samim udarcem v njegov tilnik ali pa mu bomo tokrat dovolili, da jo odnese le z izpahnjenim gležnjem. Da, v tistem trenutku in na tistem mestu brezpogojno sprejmemo, da je svet Koryu Budo-a, svet preprežen z mnogimi paradoksi, katerih večino ne bomo nikdar doumeli kaj šele razumeli. Od tistega trenutka nikoli več ne podvomimo v našega Sensei-ja, inštruktorja in Koryu Budo. Kar naenkrat začutimo v sebi novi elan in si želimo naučiti in sprejeti vse kar nam lahko ponudi naš Sensei. Vključno tudi s tem, da nekje na daljnem vzhodu živi oseba ali celo nekaj oseb, ki posedujejo celotno znanje borilne veščine kot je npr.: Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu.

Po vsem zgoraj prebranem se sedaj verjetno sprašujete: Ali se vam je vaš Sensei zlagal? Ali so vse številne poimenske navadbe o tovrstnih preteklih mojstrih v vseh knjigah in člankih, ki ste jih prebrali lažne? In po vsej verjetnosti še kakšno katerega se v tem trenutku žal ne spomnim. A tako kot povsod drugje in ne le znotraj Koryu Budo-a, temveč tudi nasplošno v vašem življenju leži odgovor na vaše vprašanje naravnost pred vami, pred vašimi očmi in nemo strmi v vas ter upa, da ga boste vendarle že enkrat za vraga opazili. Da, dejansko so obstajali in ŠE VEDNO obstajajo posamezniki in posameznice, ki posedujejo celotno znanje ne le ene, temveč celo večih različnih borilnih veščin Koryu Budo-a. Da, dejansko obstajajo tovrstni posamezniki in najlažje jih boste prepoznali po nazivu Hanshi, in v kolikor se boste malo poigrali z raziskovanjem boste odkrili, da dandanes še vedno živi sorazmerno veliko število oseb, ki nosijo tako visok naziv kot je Hanshi. To so posamezniki in posameznice, ki so Koryu Budo-u posvetili celotno njihovo življenje tako kot so to pred njimi storili ostali veliki mojstri Koryu Budo kot npr.: Miyamoto Musashi, Ankoh Itosu, Takeda Sokaku, Morihei Ueshiba, Gichin Funakoshi, Shigeru Egami, …

Vprašanje, ki pa je nadvse pomembno za nas pa je na kakšen način so osvojili celotno znanje ne le ene temveč celo večih različnih borilnih veščin Koryu Budo-a? Kako jim je uspel takšen presežek človeških sposobnosti? Kako se jim je uspelo naučiti tolikšno število najrazličnejših tehnik? Odgovor je na ta vprašanja je nadvse preprost. Nihče od njih se ni naučil tolikšnega števila tehnik, a navkljub temu so oz. nekateri izmed njih še vedno posedujejo tolikšno znanje. No, pa smo se znova srečali še z enim izmed mnogih paradoksov Koryu Budo-a. A tako kot vsi ostali paradoksi Koryu Budo-a je tudi ta paradoks le paradoks za nevedne. Dejansko v Koryu Budo-u ni paradoksov. Na našem proučevanju Koryu Budo-a se srečujemo s paradoksi zgolj in izključno zaradi naše lastne nevednosti.

A, v kolikor se znova osredotočim nazaj na glavno nit prispevka. Edina razlaga, ki se skriva v ozadju dejstva, da so lahko določeni posamezniki in posameznice osvojili celotno znanje ne le ene, temveč celo večih različnih borilnih veščin Koryu Budo-a je ta, da so se borilne veščine učili na drugačen in veliko boljši način, kakršen je dandanes v splošni rabi po svetu. Nihče od njih se ni učil borilne veščine po sistemu učenja posameznih tehnik. Nihče od njih ni zavil toliko stran s Poti Budo, temveč so zvesto sledili Poti Budo. Povsem jasno jim je bilo, da je učenje borilnih veščin po sistemu učenja posameznih tehnik ne le zgrešeno, temveč v temeljnem nasprotju z vsem kar predstavlja Budo in iz tega razloga so izbrali drugačno pot. Pot, katera jih je na koncu ovekovečila z nazivom velikega mojstra borilnih veščin; z nazivom katerega nihče od njih nikoli niti ni iskal ali želel. Vse kar so tovrstni posamezniki in posameznice želeli je bilo le to, da so iskreno in predano sledili Poti Budo-a ter da niso nasprotovali njenim ne pisanim, a večnim principom in naravnim zakonitostim. A vseemu navkljub njihova dejanja še vedno odmevajo skozi prostor in čas ter vse nas, ki dandanes sledimo Poti Budo-a ali ki proučujemo Koryu Budo navdajajo z nadvse globokim spoštovanjem do naših predhodnikov.

Pot, kateri so sledili naši predhodniki pri učenju in poučevanju borilnih veščin NIKOLI ni bila pot katera se je uveljavila v drugi polovici 20. stol., ko je prišlo do največje popularizacije borilnih veščin v njihovi zgodovini. Naši predhodniki so se učili in poučevali borilne veščine po sistemu učenja principov in naravnih zakonitosti, na katerih temelji Budo ter nikoli po sistemu učenja posameznih tehnik. Kar je moč med drugim tudi potrditi z vsemi številnimi njihovimi deli, kodeksi in knjigami, katere so zapustili za seboj.

Kakor sem že uvodoma omenil Koryu Budo ne poučuje posamezne tehnike kot tehnike, temveč jih poučuje na osnovi principov in naravnih zakonitosti. A kaj to dejansko sploh pomeni? V čem se ta sistem tako zelo razlikuje od sistema poučevanja na osnovi posameznih tehnik? Zakaj je prvi sistem toliko boljši od slednjega? O kakšnih principih in naravnih zakonitostih je sploh govora? Na ta vprašanja se nameravam osredotočiti v nadaljevanju tega prispevka.


Naravni principi in zakonitosti v Koryu Budo

V sklopu poučevanja Koryu Budo-a je veliko govora o t.i.: naravnih principih in zakonitostih, na katerih temeljijo tehnike. A kaj dejansko so ti principi in zakonitosti?

Vse borilne veščine brez izjem v svojem temelju niso nič drugega, kakor še en sklop sistemov, ki proučujejo človeka in človeško družbo in to na zelo podoben način kot to počno medicina, biologija, biokemija, biomehanika, biodinamika, psihologija, sociologija in podobne vede. Dejansko Koryu Budo proučuje vse aspekte človeka in njegove družbe in je v je v njegovih posameznih podvejah moč z lahkoto prepoznati paralelnice, ki so dejansko proučevale in še vedno proučujejo povsem isto tematiko kot jo dandanes zgoraj omenjene zahodne znanstvene vede. Namreč zelo zgodaj so veliki mojstri Koryu Budo-a spoznali, da v kolikor želijo resnično in iskreno proučevati najtemnejšo plat človeške narave: njegovo sposobnost in tedenco k nasilju, morajo v celoti spoznati človeka kot živo bitje v vseh njegovih najrazličnejših interakcijah. Kajti človekova najtemnejša plat je zakoreninjena v samem jedru njega samega in se lahko izrazi v vsem njegovem početju: fizičnem, mentalnem kot tudi psihičnem tako na individualni kot tudi na masovni skali. Iz tega razloga so naši predhodniki pričeli proučevati vse plati kompleksnosti človeškega bitja in njegovih interakcij z enim samim ciljem, ki se ni spremenil v vsej večtisočletni zgodovini Budo-a.

Temeljni cilj Budo-a je ustaviti nasilje v konfliktni situaciji in na novo vzpostaviti ravnovesje.


V osnovi bi lahko principe in zakonitosti na katerih temelji Koryu Budo razdelili na naslednje sklope:

1. Anatomija in fiziologija človeškega telesa,
2. Gibanje človeškega telesa v prostoru,
3. Gibanje človeškega telesa v fizičnem spopadu,
4. Notranje delovanje človeškega telesa v spopadu,
5. Osnovne fizikalne zakonitosti, ki vplivajo na človeško telo,
6. Uporaba osnovnih fizikalnih zakonitosti, ki vplivajo na človeško telo z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu,
7. Delovaje mentalnih procesih,
8. Mentalni procesi v fizičnem spopadu,
9. Fizični vpliv čustev, občutenj in občutkov na človeško telo,
10. Fizični vpliv čustev, občutenj in občutkov na človeško telo v fizičnem spopadu in njihovi vplivi in posledice na borbeno učinkovitost posameznika v fizičnem spopadu,
11. Družbeni procesi,
12. Vplivi in posledice družbenih procesov na borbeno učinkovitost posameznika v fizičnem spopadu,
13. Delovanje podzavesti in zavesti,
14. Vplivi in posledice procesov podzavesti in zavesti na borbeno učinkovitost posameznika v fizičnem spopadu,
15. Proučevanje govorice telesa in njenih povezav z delovanjem posameznika v najrazličnejših situacijah,
16. Vplivi in posledice uporabe znanj proučevanja govorice telesa nasprotnika z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu,
17. Proučevanje procesa dihanja v povezavi z delovanjem in gibanjem človeškega telesa ter njegovih mentalnih, čustvenih in psiholoških stanj,
18. Proučevanje procesa dihanja z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu,
19. Strategija in taktika

V kolikor omenim le nekaj najpomembnejših sklopov.

Primer enega izmed najbolj osnovnih principov iz sklopa: Uporaba osnovnih fizikalnih zakonitosti, ki vplivajo na človeško telo z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu:

V kolikor nasprotnik potiska vlečem. V kolikor nasprotnik vleče potiskam.



Prednosti sistema poučevanja borilnih veščin na osnovi poučevanja principov in naravnih zakonitosti, naspram sistemu poučevanju borilnih veščin na osnovi poučevanja tehnik


Glede na to, da ni namen tega prispevka, da bi podrobneje spregovoril o samih principih in zakonitostih, se bom omejil na naslednji primer, s pomočjo katerega želim ponazoriti način poučevanja borilnih veščin po sistemu poučevanja principov in naravnih zakonitosti.

Primer:

Princip imobilizacije nasprotnikovega telesa s pomočjo manipulacije njegovega zapestja, komolčnega in ramenskega sklepa

V kolikor fiksiramo nasprotnikovo zapestje in komolčni ter posledično tudi ramenski sklep zlahka dosežemo, da nasprotniku zvijemo roko za njegov hrbet, pri čemer ne le, da imobiliziramo nasprotnikovo telo, temveč imamo istočasno tudi odprto pot za njegov hrbet ter nato nasprotnika bodisi postopoma spustimo na hrbet na tla bodisi preidemo v eno izmed številnih tehnik, ki jih nam ponuja ta pozicija.

Pri večini modernih borilnih veščin in borilnih športov, katerih sistem poučevanja temelji na sistemu poučevanja tehnik, se poučuje od 2 do največ 10 različnih tehnik, medtem ko dejansko obstaja okoli 200 različnih uradno registriranih tehnik, ki temeljijo na tem preprostem principu, ki se medsebojno lahko vizualno zelo razlikujejo ali celo za laičnega opazovalca na videz izgledajo, kakor da temeljijo na povsem drugačnih principih. A v kolikor govorimo o t.i.: naprednejših tehnikah, ki v sebi združujejo vsaj 3 različne principe ali zakonitosti, predstavlja ta princip osnovno več kot 2000 tehnik .

Skratka na izbiro imam dva sistema učenja borilnih veščin. Sistem učenja borilne veščine na osnovi učenja posameznih tehnik in sistem učenja borilnih veščin na osnovi učenja principov in naravnih zakonitosti. Pri prvem sistemu se bomo v našem primeru v najboljšem primeru naučili uporabljati 10 različnih tehnik. V drugem primeru pa lahko na osnovi tega, da osvojimo in razumemo dani princip, se naučimo približno 10 do 20 različnih osnovnih aplikacij tega principa, potencialno uporabljamo vseh približno 200 različnih uradno registriranih tehnik. Vseh približno 200 različnih tehnik bomo lahko potencialno uporabljali izključno zato, ker smo tako mentalno kot somatsko doumeli dani princip, ki je skupen vsem tem tehnikam in bomo tega brez večjih težav na podzavestni (somatski) ravni uporabili v takšni aplikaciji, ki nam bo v danem trenutku omogočala najbolšo prednost proti našemu nasprotniku.

Sedaj bi želel na kratko omeniti še naslednje pomanjkljivosti sistema učenja borilnih veščin na osnovi učenja posameznih tehnik. V kolikor se bomo učili borilne veščine po tem sistemu bomo konstantno omejeni in umsko osredotočeni zgolj na tehnike, katere smo se naučili v našem dojo-u. Naši treningi v dojo-u pa se v ničemer ne morejo primerjati z realnim fizičnim konfliktom, v najboljšem primeru so zgolj slab približek realne borbe. Pri izvajanju tehnik bomo a priori omejeni na specifične pogoje, katere zahtevajo posamezne tehnike za njihovo uspešno izvedbo, katere smo se uspeli naučiti, pri čemer pa bomo posledično izgubili svojo fleksibilnost v sami borbi, katera je vitalnega pomena, v kolikor želimo uspešno in s čim manj poškodbami zaključiti realni fizični spopad. Istočasno bomo izgubili prednost uporabe elementa presenečenja v sami borbi, ki je pravtako vitalnega pomena. Naša največja pomanjkljivost pa se bo pokazala v naši izgubi mentalne svobode v sami borbi, saj bomo podzavestno in celo tudi zavestno osredotočeni na izvedbo posamezne tehnike. Med samo borbo bomo podzavestno-zavestno osredotočeni na nenehno in nenadno spreminjajoče pogoje borbe, kdaj lahko uporabimo posamezno tehniko. Pri čemer pa bomo ne vede izpuščali številne majhne nenadne pomanjkljivosti v nasprotnikovi obrambi ali napadu, katere bi sicer lahko uporabili v našo prednost ter istočasno tudi izrabiti morebitne naše napake v obrambi ali v napadu, katere bo izkoristil nasprotnik, v našo prednost.

V kolikor resnično želimo odpraviti vse zgoraj navedene naše pomanjkljivosti, se moramo učiti borilne veščine po sistemu učenja principov in zakonitosti ter si prizadevati, da tako na somatski kot tudi mentalni ravni osvojimo razumevanje in aplikacijo čim večjega števila tovrstnih principov in zakonitosti.