72 komentarjev na to temo

[Mcmurphy]

Zdravo,

Rad bi se malo konkretneje pozanimal o tem področju.
Prosil bi vas za predloge knjig in linkov kjer razdelajo to tematiko na strokoven in objektiven način.

Izogibal bi se raznim vegi fundamentalistom in pretirano poduhovljeni literaturi.

Hvala!

[Marsa]

Že obstaja tema Presnojedec pa si mal poglej.

(tvojo temo zaenkrat pustim, bomo vidl kaj se bo zgodil, mogoče ju kasneje združim)

[Beli lotos]

Nekaj linkov;

http://www.presnisve...ewforum.php?f=1

http://www.institutn...a.com/index.php

http://aljatasi.com/...sastih-sokovih/

http://www.zavod-preporod.si/index.php

knjige;

http://www.emka.si/a...-boutenko/14843

http://www.om-ezoter...d=9789616087407

http://www.om-ezoter...d=9789612367572

http://www.om-ezoter...p?id=9616087118

[Iknee]

Mene pa nekaj zanima: zakaj presni hrani pravijo živa? V čem je surova špinača bolj živa od kuhane? Ja, vem, za encime naj bi šlo, a ne? Ampak encimi v špinači (ali katerikoli drugi hrani) so za človeka čist navadne beljakovine in v človeškem organizmu kot encimi sploh ne delujejo - v prebavilih se razgradijo in so le vir aminokislin, tako kot katerakoli druga beljakovina, ki jo dobimo s hrano - kuhano ali surovo. Človeške celice iz aminokislin po informaciji iz DNA izdelajo svoje lastne encime in samo ti delujejo, encimov ne dobivamo shrano. Ali ni v našem pojmovanju živo tisto, kar vrši življenjske procese? List solate je živ samo, dokler je del rastline, ki izvaja fotosintezo, raste, se razvija, razmnožuje etc. Ko ga utrgaš, je mrtev, celice začnejo odmirati, tudi če lista ne skuhaš. Živa so v tem smislu le toplotno neobdelana semena, že sočni del ploda - npr. jabolko, če ne poješ zraven še ogrizka, pa je mrtev. Se pa strinjam, da s kuhanjem lahko številne za nas pomembne snovi spremenimo do te mere, da so neuporabne (npr. toplotno neobstojni vitamini) ali pa težje razgradljive ali celo škodljive (npr. nekatere maščobe), se strinjam tudi, da ljudje vsaj v naši družbi veliko živil čisto po nepotrebnem kuhamo. Pojem "živa" hrana je pa nepotreben in zavajajoč, trditev, da s presno hrano dobimo delujoče encime, pa ne drži.

[janko]

Mene pa nekaj zanima: zakaj presni hrani pravijo živa? V čem je kuhana špinača bolj živa od surove? Ja, vem, za encime naj bi šlo, a ne? Ampak encimi v šinači (ali katerikoli drugi hrani) so za človeka čist navadne beljakovine in v človeškem organizmu kot encimi sploh ne delujejo - v prebavilih se razgradijo in so le vir aminokislin, tako kot katerakoli druga beljakovina, ki jo dobimo s hrano - kuhano ali surovo. Človeške celice iz aminokislin po informaciji iz DNA izdelajo svoje lastne encime in samo ti delujejo, encimov ne dobivamo shrano. Ali ni v našem pojmovanju živo tisto, kar vrši življenjske procese? List solate je živ samo, dokler je del rastline, ki izvaja fotosintezo, raste, se razvija, razmnožuje etc. Ko ga utrgaš, je mrtev, celice začnejo odmirati, tudi če lista ne skuhaš. Živa so v tem smislu le toplotno neobdelana semena, že sočni del ploda - npr. jabolko, če ne poješ zraven še ogrizka, pa je mrtev. Se pa strinjam, da s kuhanjem lahko številne za nas pomembne snovi spremenimo do te mere, da so neuporabne (npr. toplotno neobstojni vitamini) ali pa težje razgradljive, se strinjam tudi, da ljudje vsaj v naši družbi veliko živil čisto po nepotrebnem kuhamo. Pojem "živa" hrana je pa nepotreben in zavajajoč, trditev, da s presno hrano dobimo delujoče encime, pa ne drži.

ti pa res nč ne weš

torej...
špinača, ki jo kupiš u štacuni, ni u swojem lajfu videla niti sonca, niti zemlje. je pa kasirala cel kup slabe volje od dninarskih delavcov do sto kamionarjev in branjewcov in kupila si smrtonosno bombo
in tako špinačo, ki v sebi nima nič, razen celuloze kot balasta, je še najbolje prekuhat, da je vsaj prebavljiva lažje...

živa hrana pa je tista, ki se sama reproducira. torej jabolko ja. tudi solata ja... ne sitnari zdej z rezanjem listov in ogrizki....

živa hrana pa ni npr. salama poli, k je itaq kurji britof.


vir: nekdo, ki zna skuhat kej zlo dobrga ali pa kej zelo zdrawga. (pa to nisem jest)

[gold]

Blagor kravam in ovcam,ki se pasejo po travnikih. One zagotovo uživajo živo hrano, katera se potem enako kot neživa, spremeni v iztrebek.
Nekateri bi radi izumili toplo vodo. Živeti za druge in na nenavaden način biti drugačen, je v tem stoletju očiten modni hit.
Od česa pa ste sploh zrasli? Od solatke sigurno ne, obnašanje pa je nekaterim ostalo zeleno.

[Beli lotos]

Mene pa nekaj zanima: zakaj presni hrani pravijo živa? V čem je surova špinača bolj živa od kuhane? Ja, vem, za encime naj bi šlo, a ne? Ampak encimi v špinači (ali katerikoli drugi hrani) so za človeka čist navadne beljakovine in v človeškem organizmu kot encimi sploh ne delujejo - v prebavilih se razgradijo in so le vir aminokislin, tako kot katerakoli druga beljakovina, ki jo dobimo s hrano - kuhano ali surovo. Človeške celice iz aminokislin po informaciji iz DNA izdelajo svoje lastne encime in samo ti delujejo, encimov ne dobivamo shrano. Ali ni v našem pojmovanju živo tisto, kar vrši življenjske procese? List solate je živ samo, dokler je del rastline, ki izvaja fotosintezo, raste, se razvija, razmnožuje etc. Ko ga utrgaš, je mrtev, celice začnejo odmirati, tudi če lista ne skuhaš. Živa so v tem smislu le toplotno neobdelana semena, že sočni del ploda - npr. jabolko, če ne poješ zraven še ogrizka, pa je mrtev. Se pa strinjam, da s kuhanjem lahko številne za nas pomembne snovi spremenimo do te mere, da so neuporabne (npr. toplotno neobstojni vitamini) ali pa težje razgradljive ali celo škodljive (npr. nekatere maščobe), se strinjam tudi, da ljudje vsaj v naši družbi veliko živil čisto po nepotrebnem kuhamo. Pojem "živa" hrana je pa nepotreben in zavajajoč, trditev, da s presno hrano dobimo delujoče encime, pa ne drži.

Kaj je presno?
Presna hrana je surova hrana, ki ni bila toplotno obdelana. Mnenja o tem, kolikšna temperatura hrano poškoduje oz. ji odvzame snovi, ki so v njeni presni obliki še prisotne, so deljena. Najbolj pogosto se mejne številke gibljejo med 41ºC in 50ºC, ko naj bi se uničila večina encimov v hrani.

Učbeniki za biologijo za optimalno temperaturo delovanja encimov navajajo od 25ºC do 50ºC, dr. Edward Howell pa v svoji knjigi »Enzyme Nutrition« piše, da uničenje encimov nastopi pri temperaturi okoli 47ºC, a šele, ko ji je hrana izpostavljena dalj časa. Ann Wigmore je na to temo naredila zanimiv test. Semena je namočila, nato jih je sušila na različnih temperaturah in zatem spet namočila. Semena, ki so v sebi ohranila nespremenjeno encimsko sestavo, so vzklila, Wigmore pa je za mejo postavila temperaturo, nižjo od 49ºC.

Ker hrani v vsakodnevnem življenju seveda ne merimo temperature, je bolj zanimiva okvirna primerjava. Hrana, v kateri encimi še niso uničeni, je ob pritisku na ustnice lahko topla, a nikakor ne vroča.


Encimi, encimi, encimi …
Kot že omenjeno, naj bi presna hrana v sebi vsebovala celotno zakladnico snovi, ki nam jih je namenila narava. Verjetno najpomembnejši, vsekakor pa največkrat omenjeni, so encimi. Encimi kemično spadajo v skupino beljakovin in so nekakšni nadzorniki prav vseh biokemičnih procesov v našem telesu. Proizvaja jih tudi naše telo, a z vnašanjem samo encimsko prazne hrane mu vsekakor naložimo več dela, za katerega porabi več energije.

Še en link na to temo;

http://www.vecer.com.../rajmis/id45691

[Beli lotos]

Blagor kravam in ovcam,ki se pasejo po travnikih. One zagotovo uživajo živo hrano, katera se potem enako kot neživa, spremeni v iztrebek.
Nekateri bi radi izumili toplo vodo. Živeti za druge in na nenavaden način biti drugačen, je v tem stoletju očiten modni hit.
Od česa pa ste sploh zrasli? Od solatke sigurno ne, obnašanje pa je nekaterim ostalo zeleno.

Hranjenje ni samo potovanje hrane od ust do riti, vmes se dogaja prebavni proces in ta hrana postane del tebe in tvojih celic, ne pade mimo.

Tisti ki želi živeti zdravo verjetno živi zaradi svojega zdravja ne drugega. Veliko ljudi s prehodom na presno hrano ozdravi tudi težke bolezni in zaradi bolezni in slabega počutja današnjega načina življenja se podajo v spremembe pa čeprav tako nenavadne za vkalupirano večino.

Od česa pa si ti zrastel, brez zelenja verjetn tud ni šlo.

[gold]

Nisem zagovornik samo presnega prehranjevanja. Nekateri so mogoče na nek način izboljšali svoje počutje, če pa so s tem načinom ozdraveli,pa ravno nisem siguren. Vem za primer, kateri je s tem načinom popolnoma izstradal svoje telo in komaj prživel. Preživel pa je s tem, da je ponovno začel z vsakdanjim prehranjevanjem, seveda v merah normale.
Vsak preskok potrebuje tudi pravilen pristop. Zamislite si alkoholika, kateri vsakodnevno vnaša v svoje telo večjo kolčino alkohola. Telo se je na to privadilo. In , ko alkoholiku popolnoma odvzamemo alkohol, pade v ti. delirijo ali šok.
Enako se zgodi, ko organizem naenkrat preneha dobivati prej njemu poznana hranila. Doživi šok in potem črpa snovi iz kosti ali drugih organov.
Nikoli ni vse dobro, pa tudi ni vse slabo. Pri vsaki odločitvi, je dobro imeti tudi nekaj razuma.
Res pa je, da je vsak sam svojega telesa gospodar.

[Beli lotos]

Nisem zagovornik samo presnega prehranjevanja. Nekateri so mogoče na nek način izboljšali svoje počutje, če pa so s tem načinom ozdraveli,pa ravno nisem siguren. Vem za primer, kateri je s tem načinom popolnoma izstradal svoje telo in komaj prživel. Preživel pa je s tem, da je ponovno začel z vsakdanjim prehranjevanjem, seveda v merah normale.
Vsak preskok potrebuje tudi pravilen pristop. Zamislite si alkoholika, kateri vsakodnevno vnaša v svoje telo večjo kolčino alkohola. Telo se je na to privadilo. In , ko alkoholiku popolnoma odvzamemo alkohol, pade v ti. delirijo ali šok.
Enako se zgodi, ko organizem naenkrat preneha dobivati prej njemu poznana hranila. Doživi šok in potem črpa snovi iz kosti ali drugih organov.
Nikoli ni vse dobro, pa tudi ni vse slabo. Pri vsaki odločitvi, je dobro imeti tudi nekaj razuma.
Res pa je, da je vsak sam svojega telesa gospodar.

Tukaj je nekaj primerov postenja in ozdravitev iz Zavoda Preporod.

http://www.zavod-pre...php?id=izkusnje

Tud pri presnem prehranjevanju je potrebno jesti in to raznoliko in ja pravilni pristop. Nekateri se vržejo v tak način prehrane fanatično in jedo premalo, narobe kombinirajo hrano ali jedo preveč enolično. Pred tem korakom je vsekakor potrebno nabrati nekaj znanja.
Telo ki ni pretirano bolno bo tudi iz presne hrane dobilo hranila, tako da jih ne črpa iz kosti, problem počutja nastane samo pri procesih čiščenja, ki pa minejo. Pri zelo bolnih pa je priporočljiv post s svežimi presnimi sokovi.
Pri alkoholiku je malce drugače, ker gre za telesno odvisnost in bo šok popolnega odvzema alkohola moral dati skozi, če bo res hotel nehati piti.

[Iknee]

Encimi, encimi, encimi …
Kot že omenjeno, naj bi presna hrana v sebi vsebovala celotno zakladnico snovi, ki nam jih je namenila narava. Verjetno najpomembnejši, vsekakor pa največkrat omenjeni, so encimi. Encimi kemično spadajo v skupino beljakovin in so nekakšni nadzorniki prav vseh biokemičnih procesov v našem telesu. Proizvaja jih tudi naše telo, a z vnašanjem samo encimsko prazne hrane mu vsekakor naložimo več dela, za katerega porabi več energije.

Ponavljam: V našem telesu (velja tudi za druga bitja) delujejo samo encimi, ki jih izdelajo naše celice, drugi encimi niso aktivni, v prebavnem traktu se razgradijo enako kot katerekoli druge beljakovine in v celice sploh ne pridejo. Rastlinski encimi so pomembni za rastline in njihove presnovne procese, ki so v marsičem drugačni od človeških, za človeka pa ne. Vsak organizem si izdela svoje encime, informacijo o tem pa nosi njegova DNA, to je zelo pomembno, ker ne gre le za encime kot take ampak tudi za natančno regulacijo njihove količine in njihovega delovanja. Če bi res encime lahko vnašali kar s hrano, bi zelo hitro imeli v telesu tak kaos, da ga ne bi preživeli. Me pa res preseneča, kako trdovratno se drži ta zmota, da encime dobimo s hrano, celo v knjigah ponavljajo to zmoto. Ti pisci očitno nimajo osnovnega znanja biologije, imajo pa kup pristašev, ki ne dvomijo v nič, kar njihovi prehrambeni guruji izjavijo ali napišejo in vztrajno ponavljajo njihove zmote.

[DON KARLOS]

Zanimivo pri presnojedsvu je, da zajci in srne redko dočakajo več kot 15 let. Nič ne rečem, je presnojedstvo zanimiva stvar. Je odlična pot za hujšat a ima tudiu negativne plati. Npr nekatere snovi se če jih ne skuhaš slabše absorbirajo v telo ...

LP

[Aliana]

Zanimivo pri presnojedsvu je, da zajci in srne redko dočakajo več kot 15 let. Nič ne rečem, je presnojedstvo zanimiva stvar. Je odlična pot za hujšat a ima tudiu negativne plati. Npr nekatere snovi se če jih ne skuhaš slabše absorbirajo v telo ...

LP

Sloni in želve jih pa 100, pa še nisem srečala želve, ki bi si čevapčiče na žaru pekla sred barja

[Beli lotos]

Sloni in želve jih pa 100, pa še nisem srečala želve, ki bi si čevapčiče na žaru pekla sred barja

Tud jaz ne.

[Beli lotos]

Ponavljam: V našem telesu (velja tudi za druga bitja) delujejo samo encimi, ki jih izdelajo naše celice, drugi encimi niso aktivni, v prebavnem traktu se razgradijo enako kot katerekoli druge beljakovine in v celice sploh ne pridejo. Rastlinski encimi so pomembni za rastline in njihove presnovne procese, ki so v marsičem drugačni od človeških, za človeka pa ne. Vsak organizem si izdela svoje encime, informacijo o tem pa nosi njegova DNA, to je zelo pomembno, ker ne gre le za encime kot take ampak tudi za natančno regulacijo njihove količine in njihovega delovanja. Če bi res encime lahko vnašali kar s hrano, bi zelo hitro imeli v telesu tak kaos, da ga ne bi preživeli. Me pa res preseneča, kako trdovratno se drži ta zmota, da encime dobimo s hrano, celo v knjigah ponavljajo to zmoto. Ti pisci očitno nimajo osnovnega znanja biologije, imajo pa kup pristašev, ki ne dvomijo v nič, kar njihovi prehrambeni guruji izjavijo ali napišejo in vztrajno ponavljajo njihove zmote.

Kuhana hrana je skoraj brez vseh encimov in sploh če je premalo prežvečena , preide v želodec skoraj neprebavljena, kjer nato leži kakšno uro. Želodčna kislina take hrane ne more zadostno obdelati in razgraditi, zato skoraj neprebavljena pride v tanko črevo. Obremenjena je o trebušna slinavka in druge žleze z notranjim izločanjem, ki delajo pod visokim pritiskom, saj morajo izdelati ogromno količino pravih encimov, da se hrana predela v telesu potrebno obliko.

Obrok hrane bogat z encimi, dobro prežvečen, preide v želodec že delno prebavljen. Tam se prebavlja še približno eno uro, šele zatem pa to hrano zalijejo želodčni sokovi (hidroklorna kislina), ki hrano dokončno predelajo. Nato hrana potuje do tankega črevesa, želodčna kislina se nevtralizira, trebušna slinavka pa zopet doda encime. Hrana je v tem trenutku že prebavljena, hranilne snovi pa začnejo prehajati skozi stene tankega črevesa v krvni obtok.

Presno sadje in zelenjava, vsebuje poleg encimov tudi več vitaminov in mineralov, kot kuhana. Taka hrana se veliko lažje presnavlja in manj obremenjuje organe prebavnega trakta.

Ne vem kdo tu slepo sledi prehrambenim gurujem, tudi tisti, ki slepo sledijo klasičnim smernicam zdravega prehranjevanja nekomu sledijo. In če je najbolj razširjeno, še ne pomeni da je pravilno in bolezni je tud čedalje več, ne manj.

[gold]

Zakaj je toliko bolezni? Zaradi premalo presne hrane sigurno ne. Največji dejavnik za povzročanje bolezni je naš vsakdanji stres. Stres, ki se prenaša tudi z hrano v naš želodec. Ste se kdaj vprašali, kakšen tek nam da hrana, katero smo zaužili dobre volje in kako nam hrana tekne, kadar jo zaužijemo živčni ? Tudi prehranjevanje naj bi imelo določen ritual. Vse na hitro in živčno pripravljeno, pa potem tudi hitro pospravljeno v naše telo nam v našem telesu tako tudi reagira in pušča sledove. Ne čez noč, pač pa na dolgi rok. Potem, ko pa je že skoraj prepozno, pa posežemo po vseh mogočih knjigah in literaturah. Ja ,vsak je po svoje rešil svoj problem nekateri z dieto, drugi z spremembo načina življenja. Vsakomur nekaj sigurno pomaga, če je le pripravljen nekaj narediti za sebe.

[Beli lotos]

Zakaj je toliko bolezni? Zaradi premalo presne hrane sigurno ne. Največji dejavnik za povzročanje bolezni je naš vsakdanji stres. Stres, ki se prenaša tudi z hrano v naš želodec. Ste se kdaj vprašali, kakšen tek nam da hrana, katero smo zaužili dobre volje in kako nam hrana tekne, kadar jo zaužijemo živčni ? Tudi prehranjevanje naj bi imelo določen ritual. Vse na hitro in živčno pripravljeno, pa potem tudi hitro pospravljeno v naše telo nam v našem telesu tako tudi reagira in pušča sledove. Ne čez noč, pač pa na dolgi rok. Potem, ko pa je že skoraj prepozno, pa posežemo po vseh mogočih knjigah in literaturah. Ja ,vsak je po svoje rešil svoj problem nekateri z dieto, drugi z spremembo načina življenja. Vsakomur nekaj sigurno pomaga, če je le pripravljen nekaj narediti za sebe.

Le od kje ti te informacije, da od premalo presne hrane sigurno ne.

Že po starodavni ayurvedi se hrana razlikuje na tri gune tamas ( neznanje ) , radžas ( strast ) in satva ( vrlina ). Iz hrane v tamasu ali radžasu, ne boš naredil vrline pa če jo še tako skulirano pripravljaš.

Za primer jogijske prehrane:

Satvična hrana je dobra, čista, okusna hrana, ki umirja duh in daje zdravje, moč, radost, odpornost, vedrost. To so čiste, polnovredne in naravne jedi brez konzervansov. Satvična hrana obsega sveže in posušeno sadje, sveže stisnjene sadne sokove, zelenjavo, solate, semena, oreške, zrnje, polnovreden kruh, med, sveža zelišča, zrna stročnic, stročnice.

Radžastična hrana pretirano poživlja, zato se je jogijska prehrana izogiba. Sem spada česen, čebula, prava kava, pravi čaj, tobak, zelo začinjene, zelo grenke, slane, kisle jedi. Takšna hrana vzbuja strast in vznemirja duh. Tudi prečiščen sladkor, gazirane pijače in čokolada, kemično obdelana hrana in prigrizki spadjo v to vrsto prehrane. Satvična hrana, ki jo jemo na nepravilen način (med hojo ali če smo vznemirjeni) postane radžastična.
Radžastična hrana poveča poželenje, jezo, zavist, sebičnost, nasilje.

Tamastična hrana je postana, pokvarjena, genetska, gnila hrana, hrana z zoprnim okusom, zažgana, pogreta. Sem spada tudi meso, ribe, jajca, mamila, alkohol, preveč kuhane, vnaprej pripravljene jedi, hrana s konzervansi, gobe, ki rastejo v temi, globoko zamrznjena in ocvrta hrana. Satvična hrana, ki je pojemo prevelike količine postane tamastična.
Tamastična hrana nas dela lene, topoglave, neučinkovite. Oropa nas visokih idealov, smotra in motivacije. Povzroča depresijo, nečiste, temne misli, bolezni.

[Brezo]

Le od kje ti te informacije, da od premalo presne hrane sigurno ne.

Že po starodavni ayurvedi se hrana razlikuje na tri gune tamas ( neznanje ) , radžas ( strast ) in satva ( vrlina ). Iz hrane v tamasu ali radžasu, ne boš naredil vrline pa če jo še tako skulirano pripravljaš.

Za primer jogijske prehrane.........

Tale ayurveda je pa mal pomankljiva kar se joginov tiče...če se pred jedjo zmantra recimo 9x neko hudo mantro ali zmoli hudo molitvico...hrana postane kar dost satvična...

Kaj pa v nekaterih budističnih samostanih ko imajo menihi sir in čokolado skupaj kao za večerjo tam okol štirih popoldne...potem pa valjda meditacija...kaj pa če bela nuna papca čokolado al pa kakšno pecivo med hojo pri tem pa si v mislih prepeva kakšno pesmico o Jezuščku...

Moč misli oz. stanje uma je zaenkrat še zmeraj bolj pomembno od tega ali je hrana surova ali kuhana...To bi moralo biti omenjeno v prehrani za jogine + ostalo kar sledi iz tega...mogoče so pa pomankljivi prevodi...tist zgoraj naj bi pa bolj veljalo za obične človečke, ki ne izvajajo nobene sadhane...

[Beli lotos]

Tale ayurveda je pa mal pomankljiva kar se joginov tiče...če se pred jedjo zmantra recimo 9x neko hudo mantro ali zmoli hudo molitvico...hrana postane kar dost satvična...

Če že verjameš v to, sam pri mesu nikakor ne gre skozi.

Kaj pa v nekaterih budističnih samostanih ko imajo menihi sir in čokolado skupaj kao za večerjo tam okol štirih popoldne...potem pa valjda meditacija...kaj pa če bela nuna papca čokolado al pa kakšno pecivo med hojo pri tem pa si v mislih prepeva kakšno pesmico o Jezuščku...

Moč misli oz. stanje uma je zaenkrat še zmeraj bolj pomembno od tega ali je hrana surova ali kuhana...To bi moralo biti omenjeno v prehrani za jogine + ostalo kar sledi iz tega...mogoče so pa pomankljivi prevodi...tist zgoraj naj bi pa bolj veljalo za obične človečke, ki ne izvajajo nobene sadhane...

Celoten tekst http://www.joga-za-p...gijska-prehrana

Običajno pa se tud ne je med hojo, če pa kak prigrizek pa tud ni taka reč. pa razlika je tud če je hrana zaužita na umirjenem sprehodu, kot v naglici med hojo in po možnosti še vznemirjeno.

Stanje uma se ponavad tud ujema s prehrano posameznika, alkoholik ima lahko tud zlo močne misli, kako do alkohola pridt. sam cirozo bo tud dobil če bo nadaljeval, kljub močnim mislim

So pa prevodi in različice res različni, ponekod spada med hrano v vrlini še bolj zaostreno zgolj sadje, zelenjava in oreščki, tu pa je dodan še polnozrnat kruh in stročnice.

[Beli lotos]

Ne drži

Kaj ne drži

[gold]

Če že verjameš v to, sam pri mesu nikakor ne gre skozi.




Celoten tekst http://www.joga-za-p...gijska-prehrana

Običajno pa se tud ne je med hojo, če pa kak prigrizek pa tud ni taka reč. pa razlika je tud če je hrana zaužita na umirjenem sprehodu, kot v naglici med hojo in po možnosti še vznemirjeno.

Stanje uma se ponavad tud ujema s prehrano posameznika, alkoholik ima lahko tud zlo močne misli, kako do alkohola pridt. sam cirozo bo tud dobil če bo nadaljeval, kljub močnim mislim

So pa prevodi in različice res različni, ponekod spada med hrano v vrlini še bolj zaostreno zgolj sadje, zelenjava in oreščki, tu pa je dodan še polnozrnat kruh in stročnice.

Ni vse, kar je nekdo napisal ali kar se je nekdo spomnil, tudi resnično. Tudi Sveto pismo ali Biblija niso povsem resnične.
Veš, kaj je najbolj resnično ?
Naše življenje in naši občutki. Jaz se vedno in povsod ravnam po občutkih, kajti oni nikoli ne lažejo. Če me po kislem zelju ali mleku takoj požene na potrebo, je jasno, da mi ne paše.Tukaj ni potrebna neka laboraatorijska raziskava o encimih in podobnih sestavinah.
Kaj je dobro in kaj ne, vsak čuti sam. Nekomu paše kava, nekomu cigaretni dim. Če ob tem uživa tudi vaša duša, vam uživa tudi vaše telo.
Če se je nekdo spomnil, da je za odraslega človeka mleko zdravo, to ni nikoli povsem sigurno, da drži za vse odrasle. Tko malo za primer...

[Beli lotos]

Da bo v vsakem primeru dobil cirozo, če pije

V vsakem primeru res ne je bilo mišljeno kot primer, da cirozo dobi ( ali kako drugo bolezen... ) kljub močnim mislim, da on pa ne bo zbolel.

[gold]

Naše telo se zelo hitro privaja na različno hrano, pijačo, ali zrak katerega vdihavamo.
Če za primer res vzamemo nekega lokalnega pijančka, kakšne količine alkohola pretoči njegovo telo in tudi koliko časa to telo vse zdrži.
Za primer si nalivajte vino v železno posodo in čez čas, ga bo kislina razžrla in to veliko prej, kot pa človeško telo.
Dokler človek ne razčisti pri sebi, ga ne bo kar naenkrat rešilo drugačno prehranjevanje ali neka modna muha.

[Beli lotos]

Alkohol ni po difoltu povezan s cirozo. Če bo razmišljal o tem, da ne bo zbolel, BO zbolel, če pije ali ne. V primeru, da razmišlja o tem, da bo ostal zdrav, pa količina alkohola nima vpliva

Moč misli ima določen vpliv sam govora je o alkoholiku ki pije dan za dnem in količina alkohola ima vpliv. Je pa res da za cirozo zbolijo tudi ljudje, ki niso alkoholiki, vseeno pa je med alkoholiki precej bolj razširjena.