Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

VZORCI


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
97 komentarjev na to temo

#1 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 13. november 2002, 01:00

Zanima me kako prepoznate vzorce iz otroštva, mladosti in kako vplivajo na vaše življenje?

Jaz imam s tega področja kar nekaj znanja in vam lahko malce olajšam življenje, če želite. Ko prepoznaš vzorce in veš zakaj se določene stvari dogajajo in ponavljajo, jih lahko tudi spremeniš. Princip je, da prepoznaš, ozavestiš in očistiš. Seveda je potrebno veliko dela in stvari sploh niso tako enostavne in kretkotrajne, nam pa prinesejo spremembe za celo življenje. Ker vzorci so naučeni, privzgojeni in jih lahko spremenimo, če jih poznamo.

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#2 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 13. november 2002, 01:00

Ooo, teja, si kot naročena zame! x:)x

Ravno danes sem se spet (kot že večkrat) soočila z enim mojim vzorcem iz otroštva. Vem, da gre za vzorec, saj imam stalno probleme okrog ene stvari. Naj ti razložim:

V družini sem bila najmlajša (imam še starejšega brata in sestro). Za vse družinske člane sem bila vedno otrok, celo še zdaj sem, pri 33-ih, čeprav ne živimo več skupaj. Tudi najmanj izobražena med otroci sem - samo srednja šola, brat in sestra pa oba visoko šolana. Vedno so me imeli za nevedno, manj sposobno... predvsem sestra in mama. Nekaj časa sem imela celo kompleks, da res nisem za nobeno rabo. Z leti sem se malo že osamosvojila in pridobila tudi na samozavesti, vendar še vedno se dogajajo stvari, ki mi grejo na živce.

Imam že svoja dva otroka, za katera normalno skrbim. Vendar mama in sestra me imata še vedno za nekaj manj - želita mi pomagati, češ, jaz sem boga, samohranilka... Saj ne rečem, velikokrat res potrebujem pomoč, da mi mama počuva otroke... itd. Vendar na živce mi gre, ker se včasih mama in sestra kar sami zmenita, kdo bo šel po mojega otroka v šolo in kje bo otrok, dokler ne pridem jaz iz službe. In o tem me niti ne obvestita, kaj šele da bi me vprašali, če se s tem strinjam. Kot da, revica, nisem sposobna vzgajati in skrbeti za otroka!
Zaradi tega sem se danes prav skregala z mojo sestro. Že večkrat sem ji lepo rekla, da me nič ne moti, če je moja hči pri njej ali pri babici (najini mami), samo da mi mora nekdo sporočiti, kje je - saj imam vendar pravico vedeti. Danes pa mi je bilo vsega dovolj!
Ne bom na dolgo razlagala podrobnosti - gre v bistvu za to, da se mama in sestra preveč vmešavata med mano in moja otroka (odločata o stvareh, za katere moram jaz odločati, saj gre za moja otroka), in smatrata celo, da imata to pravico zato, ker mi pomagata, ko rabim varstvo, dokler ne pridem iz službe!
To, da me še vedno podcenjujeta, me niti več ne moti, ker zdaj že sama vem, kdo sem in kaj sem. Moti pa me, ker ustvarjata mojima otrokoma slabo sliko o meni - z raznimi podcenjujočimi opazkami na moj račun. In pazi, moja sestra je pedagog, vendar ji pri življenskih stvareh njena izobrazba prav nič ne pomaga. :xx!:

Draga teja, kaj mi svetuješ? Kaj moram še razčistit pri sebi? Z njima se ne da se pogovoriti, ker sta dve proti eni, pa še pametni sta 100 na uro, in me vedno napadeta, češ kako sem grozna, zanič, prepirljiva, živčna in ne vem kaj še... Do besede sploh ne pridem, saj je za njiju vsaka moja izjava butasta. Celo menita, da delam škodo svojima otrokoma in da ju bom uničila... Skratka... nimam besed.
Veliko sem delala na oproščanju, kar nekaj let. Veliko stvari mi je že postalo jasnih, vendar dosegla sem samo to, da me njihova podcenjevanja ne tangirajo več. Zdaj pa se dotikata mojih otrok! In ker sem levinja po horoskopu, lahko veš, kako sem zaščitniška do svojih otrok - meni naj naredi kdorkoli karkoli, samo bog ne daj mojim otrokom!!!

Hvaležna ti bom za odgovor!
Pozdravčki x:Xx

#3 zirosi

zirosi
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 594

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Z vzorci je podobno, kot s predsodki, saj imajo oboji svojo temno in svetlo plat. Podobno kot predsodki so tudi vzorci način, ki nam pomaga pri soočanju s svetom (recimo, ko grem čez cesto imam predsodek-vzorec, ki mi ne tega ne dovoli dokler ne pogledam levo in desno in to je dobro, saj me do sedaj ni še nihče povozil).
Problematični pa vzorci/predsodki postanejo tedaj, ko pričnejo ovirati svobodo (recimo, da bi zaradi predsodka/vzorca, le z veliko težavo (ali pa sploh ne) počel karkoli) - tedaj bi lahko govoril o negativnem predsodku/vzorcu (karkoli te pač ovira na tvoji poti - vzorec/predsodek/strah/lenoba/nesamozavest...), ki ga je treba premagati (kar je pa že druga pesem).






Uživajte!
Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel.

#4 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Tamara, me veseli, da si prepoznala in že veliko naredila na lastni vrednosti. Ampak še vedno ne dovolj, ker odpuščaš, da te še vedno tako obravnavata. Zakaj? Ker si tako navajena in ti je lažje to poslušat, saj veš, da ni res, kot se upreti. Ko se boš uprla prvič, boš naletela na zid, jezo, očitke. Ko boš to storila drugič, bo malo lažje, Tretjič in naprej pa bo lahko. Sama pri sebi moraš razčistiti, kaj in kako. Zakaj pa ti paše, da ti čuvata otroke? Ni nobene, res nobene variante, da ti jih kdo drug? Prijateljica, soseda? Ali pa kakšna študentka? Vem , denar je težava, ampak ali odtehta denar desede in podobo o tebi pri otrocih? Onidve to kar tebi govorita tudi otrokom in onadva te imata rada in mislita, da je to kar delaš in kar si pravilno. In bosta imela tudi onadva težave. V bistvu je problem v mami in sestri, ker imata sami težave in se dokazujeta na tebi. Kaj pa brat in oče, ti ne moreta pomagati?

V glavnem glede na to , kar vem lahko narediš to, da si v sebi še povečaš svojo vrednost, da se še bolj ceniš. Pretehtaj kaj ti je bolje: da se izoliraš od njih (najdeš drugo varianto za varstvo), ali da se jim upreš in poveš kaj in kako bo. In si pri tem dosledna. Naletela boš na velik upor, ker se bo s tem njuna vloga zmanjšala, in tudi vrednost njih samih, s čimer imajo težave one. Dokazujeta se preko tebe.

Napiši kaj misliš ali mi piši na mail.

Lep dan.

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#5 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 408

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Dobra tema!
O vzorcih, ki nas spremljajo skozi življenje sem nekje že "rahlo" govorila. In seveda je bistveno samospoštovanje. Če se ne spoštuješ dovolj, boš dovolil, da ti negativni vzorci obvladujejo tvoje življenje.
Tamara - tudi jaz sem najmlajša v družini. Ampak sem očitno bolj izkoriščevalske narave - namreč to dejstvo sem vedno znala obrniti sebi v prid. Imeli smo domačijo(manjšo kmetijo - ti pa povem, da je to ravno navečje sr..., zato, ker ni dovolj kmetijskih strojev in evo - bio pridelovanje se začne:)). Torej, kot najmlajši mi pač ni bilo treba opravljati vseh težkih del, ker sem pač še "mala", pa tako "nežne in drobne" kosti ima:)) Vendar na račun tega, ker sem najmlajša nisem nikdar dovolila vmeševanja v svoje zasebno življenje. Tako, da moji mami(ona je levinja), je samo enkrat padlo na misel, da se vmeša..in nikdar več. Pravzaprav je prišla na idejo, da mi ni pomoči:))
Seveda je imela "čast" biti varuška - mlajši hčerki, ki pa jo je tako izmučila, da zvečer, ko sem prišla po njo, ni mogla ničesar več. Hvala bogu, da si od nekod prišla, je ponavadi potožila:))
Torej, - pri nas ni bilo teh klasičnih vzorcev. Mama je zelo emancipirana - in takšna sem tudi jaz. Sestra ne. In nimam pojma zakaj je tako. Ona je "sužnja" možu in otrokom. Stoje bo jedla, ker mora poservirati moža in otroke in to zdaj počne celo nečakinja.
Vzorci.
Bila je vsa zgrožena, ko sem jaz hladnokrvno pokazala na štedilnik in svoji boljši polovici pokazala, kje je hrana. Saj ima roke, si bo že postregel:)).

Najhujši izmed vzorcev se mi zdi pa ta. Fizično pretepanje žensk. Ugotovila sem, da je ženska takrat prepričana, da si "batine" zasluži. Ker je njen oče pretepal mater, je prepričana, da tako mora biti...žal. In dokler bo tako razmišljala, dokler se ne bo imela rada in rekla...ne tega si jaz ne dovolim..tako dolgo bo trajalo.

Tudi zate Tamara velja. Dokler si boš dovolila vmešavanje, tako dolgo ga boš imela. Razumem te, ko praviš, da tebi lahko rečejo vse, ne pa tvojim otrokom. Tudi sama razmišljam tako. Vendar pazi: moji hčerki gresta po moji poti. Nobeni niti na kraj pameti ne pade, da bi se kadar koli podredila zato, ker je ženska. Nedolgo sem opazovala mlajšo pri igri. Postrojila je fante(8-9 let v vrsto in jih skomandirala kot kakšna velika:)) Umirala sem od smeha - in ena druga soseda tudi. Niti pod točko razno ji ni padlo na misel, da bi bila manj vredna:))
Torej Tamara - tvoja otroka bosta o tebi mislila natančno tisto, kar boš sama izražala. In pazi - priučila jih boš vzorcev. Bog pomagaj - ampak tako je.
Pozdravček

natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#6 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Natalija, bravo! Take potrebujemo. Oglasi se kaj!

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#7 Tjazy

Tjazy
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 112

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Rad bi samo napisal, da ce ima kdo kaksne probleme z vzorci.. To pa smo vsi.. nam lahko Teja zelo pomaga, ker ima znanje na tem podrocju..
*** SVET JE NAREJEN PREPROSTO *** Tjazy

#8 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Teja in nataly, hvala za odgovore z nasveti! Z obema se strinjam in razmišljala sem, ali naj se izoliram ali uprem.
Tako mislim:
1. če se izoliram, je res problem varstvo, pa tudi otroka bi prizadela, če bi jima kar naenkrat onemogočila stik z njuno babico in teto, saj sta tudi na njiju navezana.
2. upiram pa se že skozi, a kaj ko me ne poslušata oz. še predno začnem debato, me že obsodita, da nimam prav.

Mogoče bi bilo dobro, da jima napišem pismo (tako me vsaj ne bi mogli prekinjati, še preden končam). Napisala bi jima, za kaj gre pri našem konfliktu, tako kot sta mi vedve tukaj razložili, vendar brez obsojanja. In na koncu bi jima napisala, da če je plačilo za njuno varstvo poniževanje mene pred otroki, naj mi povesta, da si najdem "cenejše" varstvo!

Kaj menite?

Sončen dan vsem skupaj x:)x

#9 bigm

bigm
  • D član
  • Št. objav: 907

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

Tamara, če nisi pripravljena osebno razčistiti stvari z mamo in sestro, bo mogoče pismena pot kar pravšnja. Vsebina pisma bi lahko bila taka, kakor jo napoveduješ, samo prosim lepo, brez zadnjega stavka. Vsebina zadnjega stavka je namreč nabita z negativno energijo in bi zanesljivo imela razdiralen učinek.

Problem pri tebi je, kar so ti tudi drugi že povedali, pomanjkanje samozavesti. Poskusi z meditacijo, avtosugestijo, avtohipnozo, ali pa poišči pomoč pri drugih. Tudi o tem so ti veliko napisali že drugi. Veš, odločna beseda mora biti taka, da naslovljencu pove, da od svojega stališča ne odstopaš, nikakor pa ne sme biti kakorkoli žaljiva ali provokativna. Žaljiva ali provokativna primes že daje slutiti, da tvoja samozavest ni najbolj trdna. Napoved tvojega zadnjega stavka v pismu materi in sestri pa je prav takšna. Vse, kar bi pozitivnega zgradila s prvim delom pisma, bi z zadnjim stavkom podrla.

Ko boš zgradila svojo samozavest, boš to tudi izžarevala in bosta to opazili tudi tvoja mama in sestra. Tvoja samozavest bo razvidna iz govorice tvojega telesa (neverbalna komunikacija). Doslej so bile najbž tvoje besede materi in sestri po vsebini odločne, z neverbalno komunikacijo pa si besede demantirala. Ko boš v sebi samozavest v resnici čutila, pa bodo v sozvočju tvoje besede in govorica telesa. Takrat te tudi mati in sestra ne bosta več prekinjali, preden jima boš svojo misel povedala do konca.

Če ti uspe zbrati resnično dovolj samozavesti, ti priporočam pogovor v živo. Pa konec koncev, zakaj pa ne bi bila samozavestna? V ZDA že majhne mulce vzgajajo v prepričanju, da vsak lahko postane predsednik ZDA. Ti pa bi lahko bila predsednica Republike Slovenije. No, torej. Če si sposobna postat predsednica države, boš pa menda znala tudi mami in sestri povedat nekaj odločnih besed v oči.

Tamara, le pogum. Pogumnemu je sreča mila.
Naj vam bo vsak dan najlepši dan!

bigm

#10 Kljuka

Kljuka
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 861

Objavljeno: 14. november 2002, 01:00

x:)x Opa, ženske!

:) Zelo dobro ste pisale! Pač vzorce dobiš skozi življenje (odraščanje) in ti se vgradijo v mišljenje, podzavest delovanje tako globoko, da tega velikokrat ne opaziš.

Kje lahko najlažje opaziš? Pri tvojem odnosu do živali. Kakršnokoli eksperimentiranje na otrokih odpade. Kar je pa zelo težko doseči, saj se velikokrat niti sam ne zavedaš kako deluješ. (Vse ti je normalno. Ne izstopa.) Zato ne opaziš.

Pred kratkim sem igral na računalniku Golf. Pa pride zraven še znankin petletni sin in se je hotel na vsak način pridružiti. "Pa dejmo", sem si rekel. Začuda, je takoj ugotovil kako gre zadeva in me celo na nekaterih luknjah premagal. Ko je enkrat dal fantastični udarec v luknjo (cca 45 m), sem ga potrepljal in trepljal hrbtu, kot najboljšega prijatelja in temu spuščal primerne zloge (to, to, to,to,...)

Ko se je meni posrečil dobri udarec, je isto naredil on. x:Dx Mislil sem, da bom od smeha padel na tla ! x:Dx

Hkrati pa sem se zavedel, da se naučeni vzorec ponavlja skozi življenje.

Prej se ga nauči oseba, globje je. Najglobje pa se ukoreninijo vzorci(informacije), ki jih dobi otrok v maternici. Verjeli ali ne, od spočetja dalje!

Lep pozdrav!

Kljuka
Lep pozdrav!

Objavljena slika

#11 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 408

Objavljeno: 15. november 2002, 01:00

Tamara ideja za pismo niti ni tako zelo napačna. Vendar:
- boš s tem bolj kot ne pokazala svojo neodločnost. Ženski bosta takoj pomislili - tega kar je napisala, nama ni sposobna niti v obraz povedati:)) Tako, da ti svetujem: piši - seveda. Vendar jima vsebino povej ustno.
S pisanjem boš lažje izražala želje, ki so v tvoji podzavesti - s tem, ko si jih zapisala, že veš za kaj se gre. Ko boš zapisala - na list papirja boš bližje uresničitvi teh želja. Preprosto se boš pričela po njih ravnati in pridobila na samozavesti!

Zmotilo me je še nekaj. Glede tvoje izobrazbe...kdo pravi, da je sestra - z visoko izobrazbo - bolj pametna kot ti? Boljša kot ti? Bolj čuteča, ljubezniva in prijazna?
Mar misliš, da na koncu, ko vsi umremo...šteje izobrazba?
Šteje srce in vsa dobra dela, ki smo jih naredili v življenju. Srčna dobrota torej....ki pa njej očitno manjka.
Tamara...najboljši odpor pa je pasivni odpor - saj ne delam upornice iz tebe - ne se bati. (Rose....pozabila kako se piše, se je samo usedla na avtobusnem sedežu, ker so jo bolele noge in nato iz kljubovanja ni hotela vstati...in kaj je zanetila? Upor!) Ti sicer ne boš sedela:)) vendar mogoče začni z drugo smerjo. Ko bosta naslednjič brez tvoje vednosti odpeljali otroke k sebe, se jima prijazno zahvali, povej, kako zelo sta ti olajšali življenje, da si lahko ti imela nekaj minut samo zase. In da jima toplo priporočaš, da to počneta še kar naprej:)) (no, jaz, ki imam scropijona v ascendentu že tako odreagiram - kontra). Potem pa se vsi čudijo in si mislijo, da se mi je čisto zmešalo. In nihče se mi več ne zoprstavlja:))

Pozdravček




natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#12 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 15. november 2002, 01:00

Ja Tamara, si dobila že kar nekaj nasvetov. Še moj prispevek k pismu. Pismo se mi osebno zdi bolje za odpuščanje in oproščanje, ko niti ni pomembno, če dobi oseba to, le da daš ven. Ti potrebuješ več. Moraš jim pogledat v oči obema hkrati, brez navzočih otrok.
Če bi si našla drugo varstvo, zakaj ne bi otroka obiskovala babico, npr. 2x na mesec? Onadva sta se navezala nanjo, a se bosta navezala pa na varuško. Veš otroci so ob tistem, ki se ukvarja z njimi, pa čeprav je to sosedov star stric, ki je čudak.

Povej jima. Pa brez obtoževanja. Mislim, da je najboljše, da najdeš varstvo, če ti ni prevelik finančni problem. Pa takoj ta trenutek začni delat na svoji samopodobi. Kot že piše bigm .Različne tehnike obstajajo. Meni je najbližja tista z afirmacijami. Če ti ni znano, ti razložim.

SREČNO!

Kaj boš storila?

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#13 aquarius

aquarius
  • D član
  • Št. objav: 1 035

Objavljeno: 15. november 2002, 01:00

Iz moje izkušnje.Kot otrok smo živeli kar nekaj let v skupnem stanovanju s starimi starši po očetovi strani.Kot otrok sem opazil,kako je bilo mami težko prenašat posesivnost(vzorec) stare mame nad očetom.No po 8 letih sta se stara starša odselila,vendar se je mami podzavestno vsilil ta vzorec v zavest in ga tudi izvajala;sicer ne v ekstremni obliki,pa vendar(mami sicer nimam kaj očitat glede vzgoje),vendar sem si rekel,da ko bom odrastel, tega vzorca na sebi ne bom dovolil.In ko je napočil trenutek in sem staršem povedal da grem od doma,je bilo mami precej hudo(razložil sem ji kako sem vso situacijo videl skozi otroške oči),mi je zatrdila da se to ne bo ponovilo,sem ji odgovoril, da se sigurno ne bo , ker tega ne bom dovolil.Kakšen je rezultat po petnajstih letih?Razumemo se odlično in ni mi problem pustiti svojih otrok pri njej tudi po 14 dni.
Rade volje si pomagamo,tako jaz njim, kot oni meni.
Kaj sem hotel povedati?Sam sem se odločil za radikalen rez in se mi je obrestoval.
Tamara vem da ti bo uspelo! x:)x
Glej naprej, če se le da,...

#14 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 15. november 2002, 01:00

Hvala vsem za te nasvete! Kar fajn se počutim ob tej vaši podpori!

Moram pa vam povedat, da mi ni problem v oči povedat mami in sestri, kar si mislim. Problem je v tem, ker me vselej prekinjata in zatrjujeta, da si vse skupaj jaz namišljam. Jaz pa močno dvomim, da mi hčerka laže, ko mi pove, kaj katera reče o meni negativnega. In tudi ne verjamem njunim izgovorom, ko rečeta: "Saj sem te hotela poklicati in povedati, da bo hčerka pri meni!" Ja? Kdaj? Potem, ko sta se onidve tako dogovorili, brez mojega privoljenja? Hvala lepa - takrat je že mimo, ker sem si jaz že drugače splanirala dan!
Skratka, problem je v komunikaciji - ne pridem jima do živega, tako da se na koncu vse skupaj konča s prepirom in težkimi besedami. Zato zadnje čase nimam več kaj dosti potrpljenja in enostavno rečem: "Ma kaj čem govorit, saj me ne poslušate," in utihnem.

Nataly, glede izobrazbe: jaz se seveda nimam za nič manj zaradi nižje izobrazbe kot je sestrina - da ne bo pomote! Celo nasprotno: menim, da sem veliko bolj kreativna, praktična, ročno spretna in inovativna, pa tudi vem, da mojega poklica moja sestra niti približno tako uspešno ne bi opravljala kot jaz, čeprav ima visoko izobrazbo in uči telovadbo na srednji šoli. (Kaj počnem jaz, lahko pogledaš na LN forumu MALI OGLASI pod rubriko NUDIM IZDELKE, avtor objave tamarap. x:Dx da izkoristim malo za reklamo!) Še posebno kar se čutečnosti, ljubeznivosti in prijaznosti tiče... tu pa je dokaz okolica. Imam veliko več pristnih prijateljev, ki me cenijo, stojijo ob strani in razumejo, kot pa sestra in mama, ki sta hladni in prepotentni. Marsikdo mi je že rekel, da se čudi, da sem jaz iz te familje.

Bigm, strinjam se s tem, da človek izžareva tisto, kar je v njemu - tudi samozavest, če seveda je. Zagotovo res nisem 100% samozavestna, vendar glede na moje življenje na splošno mislim, da tudi čisto brez tega nisem. Dokler o nečem nisem čisto prepričana, sprejemam in tehtam mnenja drugih (včasih moram celo na lastni koži kaj občutiti, da sem potem prepričana), ko pa sem v nekaj prepričana, ne odstopim več. Nimam pa potrpljenja prepričevat druge, če me ne razumejo, ampak se raje umaknem... In ravno to se mi dogaja pri mojih - se umaknem in je mir. Ko pa gre za moje otroke, je tako kot da bi stopili mački na rep.
Ja, z afirmacijami sem veliko delala in še vedno delam, nekako mi odgovarja tak način transformiranja misli. Pomaga mi na vseh življenskih področjih. Upam, da mi bo pomagal tudi pri tem.

Še enkrat hvala vsem za to pozornost in nasvete. Bom vse skupaj dobro premlela, vem pa, da zdaj ne bom več tiho za malenkosti, ampak bom vsakokrat, ko bom začutila kanček poniževanja z mamine ali sestrine strani, odločno odgovorila!
Hja, kako preprosto je to napisati! x;)x
Ah ne, saj bo šlo! Še marsikaj hujšega mi je šlo, pa mi bo tudi to.

Pozdravčki in x:Xx x:Xx

#15 Volk K.L.

Volk K.L.
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 848

Objavljeno: 16. november 2002, 01:00

Ko sem imel dve leti, so me starsi pustili skoraj 3 mesece pri stari mami na Hrvaskem. Mama je imela operacijo, fotr pa je moral delati, takrat je bilo zelo tezko dobiti prosto mesto v vrtcu. Babica mi venomer pripoveduje o tem kako sem se zelo pogostokrat zbujal ponoci in se drl mami, mami. Doma je bilo tudi zoprno, zato ker je mama delala venomer popoldne, oce pa dopoldne, vcasih njun urnik ni bil naklonjen, da bi se srecala doma, zato sem bil doma sam tudi do dve uri. Dostikrat me je oce nasel objokanega doma, zato je bil celo popoldne in vecer samo z mano, ni sel nikamor cetudi so ga prjatli klicali ven. Ko se moji starsi spomnejo tega obdobja, jim zmeraj pritecejo solze dol. Imata stalno tisti obcutek krivde, da nista dovolj poskrbela za mene. S tem se ne morem strinjati.

Danes imam mogoce kot posledice, nekaksen pretiran strah pred osamljenostjo, ce se nahajam dalj casa v zaprtem prostoru, ratam zelo zivcen.
Ja sam ka mali pao s lipe

#16 nataly

nataly
  • D član
  • Št. objav: 8 408

Objavljeno: 16. november 2002, 01:00

V bistvu sem tudi jaz nekaj let preživela pri teti. Prazaprav je bila mamina teta. Od prvega leta starosti pa do šestega. Starša sta bila v tujini, nekako se nista znašla, menda...
No, hočem povedati, da sem ju pogrešala. Prve besede - mama, sem izgovorila drugi ženski - sosedi, ker je pač imela ravno takšne lase,kakor moja mama. In rahlo se spomnim, da sem visela na ograji in čakala...enkrat bosta menda že prišla.
Vzorec, ki sem ga podedovala? Niti pod točko razno se nisem hotela ločiti od svojih hčerk, več kot je bilo res nujno potrebno. Vlačila ju vsepovsod zraven....tako, da se zdaj kar primeta za glavo, kadar jima omenim....no a bi šli kam?
Čeprav potem, kadar ju za kakšenen teden pustim pri babicah, ugotavljam, da mi mir, ki nastane pravzaprav odgovarja. Nočem se čutiti krivo, za to.


natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

 


#17 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 19. november 2002, 01:00

Ja, Natalija pri teh vzorcih sta dve skrajnosti, da selamo tako kot starši, dokler se tega en zavemo, ali pa nelamo 100% drugače, ker vemo, da tisto ni bilo prav. Ampak še enkrat starši delamo le tako kot znamo in nikoli ne mislimo slabo, ne glede na posledice, ki so včasih strašne.

Ti si se obrnila v drugo smer, kot jaz in si hčerke dobesedno dušila. Vprašaj ju kako sta se počutili. A glavno, da si prišla do tega da ne rabiš imeti slabe vesti, ko sta stran od tebe. To je dobro za njun razvoj. Verjemi mi.

Lepe dni!

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#18 intruder

intruder
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 567

Objavljeno: 25. november 2002, 01:00

Vzorce obravnavash z REKAPITULACIJO (Taisha Abelar, Carlos Castaneda). Podobno O5 porabi (v)(iz)dihanje. Dogodek zazhivi. 'Active Side of Infinity' by Carlos Castaneda ti bo popestril o tem. O5 je lazhji kot rekapitulacija pa se gre za podobno zadevo. Tehnikalije ne morem razlagat na tem forumu. http://puck.dhs.org

#19 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 25. november 2002, 01:00

jA Z REKAPITULACIJO gre, a je bolje pokazat, kot napisat gor. A to so že tehnike.

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#20 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 17. februar 2003, 01:00

Teja, imam še eno vprašanje zate.

Ker nimam sreče s partnerskimi odnosi, sem se vprašala, kaj imajo skupnega vsi moji bivši (kakšne tipe sploh pritegnem, da bi potem lahko ugotovila, zakaj glih take). Na prvi pogled zgledajo vsi popolnoma različni: n.pr. en ful tih, drugi ful zgovoren..., en miren, drugi koleričen...
Sem pa ugotovila, da vendarle imajo nekaj skupnega: vsi so imeli manjvrednostni kompleks.
Kaj misliš, zakaj privlačim take tipe?

Že večkrat sem slišala (brala), da v življenju dobiš takega tipa, kakršen je tvoj oče. Vendar pri meni to ne drži. Moj oče je zelo samozavesten, odločen, pravičen, odgovoren... Lahko samo sanjam, da bi jaz dobila takega tipa. Skratka, z očetom in bratom (z moškimi v familji) sem se vedno dobro razumela - nasprotno pa z mamo in sestro.

#21 nimbus

nimbus
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 548

Objavljeno: 18. februar 2003, 01:00

Lahko samo sanjam, da bi jaz dobila takega tipa. Skratka, z očetom in bratom (z moškimi v familji) sem se vedno dobro razumela - nasprotno pa z mamo in sestro.

Tamara, ce bi samo prebrala kaj si nazadnje napisala, bi si sama odgovorila na vprasanje. Temu se rece Elektrin kompleks, ki ga je postavil psiholog Carl Jung in je nasprotje Ojdipovemu kompleksu, ki ga imamo moski – svoje zivljenske sopotnice ocenjujemo v korelaciji s svojo materjo. Ti vzorci so globoko zakoreninjeni v nas in lahko se tako filozofiramo in ne vem kaj, sami se jih ne moremo ali pa grozno tezko znebimo. Polozaj ocenjujemo 100% subjektivno in pri tem mislimo, da smo objektivni. Za oceno nasega polozaja potrebujemo tretje oko, torej opazovalca, da nam prikaze drugo plat medalje. Najbolje je, da je ta oseba profesionalna, torej kaksen psiholog itd. Dobro si napisala, da:

Moj oče je zelo samozavesten, odločen, pravičen, odgovoren..

Pa naj bo moje oko tretje in naj ti pove, da je tvoj oce samo clovek. In, nenavsezadnje, ko primerjas svojega oceta s kolerikom, zgovornezem, jih primerjaj z njihovimi najboljsimi lastnostmi (tiste, ki so imeli – saj konec koncev, so morali nekaj imeti, ali je bil samo sex?), jih zdruzi (od vsakega najboljso) in bos dobila svojo subjektivno percepcijo oceta. Je pa tudi res, da na zacetku vidis v cloveku nekaj, kar v bistvu sploh ni oz. nima. V tem primeru izluscis te predstave, ki so vladale na zacetku in dobis...
Bolj znan je odjipov komplex in ker sem moski, bom se tu malo bluzil. Hecno je, zakaj smo dedci (vsaj vecina) mahnjeni na zenska prsa. Takoj po prvih pozirkih zraka, nas bolniske sestre nastanijo na zenske grudi in le te ostanejo nase bivanje v naslednjih mesecih. Potem nas v vrtcu vzgajajo vzgojiteljice (ki so vse vec ali manj mrhice, vsaj kakor se jih jaz spomnim) ali pa stare mame in babice doma – kar je prakticno substitut (takrat se). S kupa legokock pademo v narocje uciteljice v osnovni soli in scipamo dekleta za ritke in nosimo domov ukore zaradi taksnih pocetij. V srednji soli je itak pestro, ampak tudi vecinoma uciteljice... in vseskozi ti vcepljajo neko predstavo moskosti, ki naj bi jo imel dedec – kao, mlecezobci pridejo z maminih nedrij naravnost v vojsko... zdej pa streli pa bodi frajer. Tako ne gre... sistem je cisto kontroverzen. No, spet jadram. Aja, ojdip. Moja mati je najpametnejsa zenska na svetu.... no,no, pravim, da je ljubezniva. In to ljubeznivost mi je dala za popotnico v zivljenju in v svet. To je bistvo mojega ojdipovega komplexa – moja zenska mora biti ljubezniva. Itak lahko zabluzim s kaksno rokerico s pivom v roki, in mi bo rigala na usesa, ko me bo sprejemala.... ampak to ni to. No, tisto, ko pa zenske strezejo svojemu »dedcu«, mi je pa grozno. Nekateri znajo res samo pivo piti, in teziti da ga je zmanjkalo. Dvigni svojo gnojno rit... ce nimas kaj za pocet, pejdi njivo stihat. Ce bi bil jaz zenska, bi bil veliko raje sam, ko pa da bi prenasal kaksno taksno zivino. Sex pa zenske itak najdete... o tem pa same dobro veste kako in kaj... tu lahko mene kaj naucite...
Tamara, moj podpis ti da upanja. Nikoli ne ves, kdaj bo prisel princ...a tudi ne kdaj bo odsel...
x;)x poljubcke



Vse kar je, bezi!
Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!
Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.
Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

#22 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 18. februar 2003, 01:00

Ni nujno da dobiš takega kot je oče.To je ponavadi, kadar so nerazčiščene stvari z očeto, lai pa so bile njegove energije močne. Kako pa je bilo z mamo,je tudi taka, odločna, samozavestna. Je, najbrž samo do žensk, ali samo do tebe?

Dobivaš točno take kot jih rabiš. Moraš priti samo do odgovora, kako to tebi koristi?

Kaj se ti naučiš od njih, oz, kaj te tako moti? Bi rada takega kot je oče, oni pa so "reve"?

Malo razmisli in napiši. ALi tukaj gor ali na mail.

alenka

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#23 intruder

intruder
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 567

Objavljeno: 18. februar 2003, 01:00

Vzorci so engrami, a ne? V tem primeru so to tudi karma, vreme, prostor, mojster, karkoli, tudi zamuda autobusa itn. O5 diskreira vse, pa she nekaj zelo enostavnih tehnik imamo za diskreiranje in kreiranje dogodkov TA-HIP.

news://aurora.lightlink.com/alt.clearing.O5
http://puck.dhs.org/...es/SKOLA-SI.TXT
http://puck.dhs.org /slovenija

#24 Metja

Metja
  • NeČistZačetnik
  • PipPipPip
  • Št. objav: 34

Objavljeno: 18. februar 2003, 01:00

Tamara, napisala si :

"Že večkrat sem slišala (brala), da v življenju dobiš takega tipa, kakršen je tvoj oče. Vendar pri meni to ne drži. Moj oče je zelo samozavesten, odločen, pravičen, odgovoren..."

Pa vendar je tudi tvoj oče samo človek. Zelo samozavesten, odločen, pravičen,odgovoren.... je kot OČE.

in nadaljuješ,

"Lahko samo sanjam, da bi jaz dobila takega tipa."

Zelo mogoče je, da si že dobila takega tipa, seveda ne takega kot je tvoj oče kot oče, lahko pa takega kot je tvoj oče kot partner.

Razmisli.

Lep dan ti želim x:)x



metja

#25 pokowc

pokowc
  • Brez statusa
  • Št. objav: 5 844

Objavljeno: 18. februar 2003, 01:00

x:Dx


P°k0w<




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0