77 komentarjev na to temo

[sanjavka]

Pozdravljeni vsi skupaj!
Zanima me, kako se spopasti z bolečino iz preteklosti. Ponoči se večkrat zbujam zaradi podoživljanja bolečih trenutkov, nasilnih prizorov iz mojega življenja, predvsem otroštva. Vse skupaj se je začelo v družini in nadaljevalo tudi v zvezi s fantom, ki je, hvalabogu, končana. Želim to jemati kot izkušnjo, skozi katero sem moglaa iti, a mi vse skupaj ne da miru. Sedaj ne živim več doma pri starših, ampak pri novem fantu. Pa vseeno se spominjam preteklosti in njene bolečine.
Vesela sem za vse tiste, ki jim je uspelo ljudem, ki so jih globoko prizadeli, odpustiti in pozabiti!
Jaz se učim tega in me zanima, kakšne korake naj naredim, da bom uspela na poti odpuščanja.

Lp

sanjavka, ki želi prijetno sanjati

[Marsa]

Zivjo, Sanjavka - dobrodosla - tudi jaz pa ti zelim prijetne sanje!
Mislim, da si na zelo dobri poti ze s tem, kakor si zastavila tole vse skupaj.
Mislim, da je zelo dober nacin povsem poglobiti se v svoje bolecine oz. tezave, a jih nato odvreci/resevati/zdraviti, kar se seveda ne zgodi v enem dnevu. To storimo na razlicne nacine... Npr. ze z dihanjem...
Najvec ucinka pa bos zagotovo dosegla s ponavljanjem pozitivnih afirmacij - najbolje je, da si izberes kaksno knjigo Louise Hay, kjer je teh ogromno, potem pa si izberi eno zase, pa jo nenehno ponavljaj, po moznosti pa si jo (ali jih, izberes si jih lahko vec) celo nekam zapisi, obesi ipd.
Morda bos hotela poseci po bolj... radikalnih... nacinih, kot je regresija ipd., mislim pa, da ze z vztrajnim in nenehnim ponavljanjem afirmacij zagotovo zacnemo raztapljati te vzorce in ogromno storimo in v pravi smeri.

Najbolje je tako, da se lotis prebiranja pozitivnih knjig, sodeluj tule na Forumu - kar te tisci, vprasaj, povej. itd...
Ne bezat pred preteklostjo, pac pa jo (kot si ze ali skusas) uvrsti v svoje zivljenje - odskocno desko s te tocke, na kateri si zdaj. Skratka - sprijazni se s svojo preteklostjo, vendar se ne prepuscaj....

Imamo nekaj tem, kamor nizamo knjige (v Forumih Cvekarije in v temle - Duhovnost) - tam bos nasla sezname, stevilne knjige...
Ce drugega ne, bo to lahko sluzilo "namesto" pozitivnih afirmacij - kajti ker bos nenehno prebirala te lepe besede oz. blagodejne misli, bos scasoma tudi sama v svoji glavi zacela dozivljati tudi take filme.
Zelim ti vse lepo!

Marsa

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING

[teja]

Ja se strinjam z Marso. Če pa hočeš resno analizo in si pripravljena sodelovati, pa ti lahko pomagam, če mi pišeš na mail, ali pa kar tukaj gor. Kakor hočeš sama. Lahko se pogovarjamo o povezavah in vzorcih nasplošno, lahko pa določene povezave le zate.
Če si imela nasilno otroštvo in tudi nasilje s strani fanta, pazi kako in kašne fante privlačiš in oni tebe . Ta ni nasilen? Kaj skriva za svojo nasmejanostjo in vedno dobro voljo? Je res tak? Kaj pa ko sta sama? Se ga bojiš? Narediš tako da je njemu prav, pa ni važno kako je tebi?
Ni se ti treba bati preteklosti. Tudi če se jo spominjaš, nič zato. Je pa pomembno kaj ob tem občutiš in da narediš nekaj da tega ne boš več občutila.
Pomembno je da razumeš povezave in jih prepoznaš in deluješ drugače, da se ti življenje spremeni. Očitno te to teži.

Veš, starši so čudoviti ljudje, ki nam hočejo vse najboljše. Naj bojo še tako kruti, to delajo zato, ker drugače ne znajo. Ko boš mama boš to razumela. Si še zelo mlada in imaš še ves čas pred sabo. Zakaj pa že živiš s fantom? Saj vem, hotela si pobegniti iz nistega domačega ozračja, pa pazi da nisi priletela v enako v drugih niansah.

Najprej moraš sprejeti sebe in se imeti rada. Odpustiti sebi vse. Potem boš lahko to isto naredila z vsemi drugimi. Lahko jim boš odpuščala in jih imela rada.

Lep dan

[Aron]

Pozdravljena Sanjevka!
S podobnimi primeri sem do sedaj imel kar nekaj opravkov. Prvo kot prvo pa s seboj. Soglasam z Marso in Tejo. Dodal pa bi se nekaj svojih izkusenj. Ce so ti blizu jih uporabi, drugace pa vzemi v znanje.
Prvo kot prvo je, da se nikakor ne smemo zapreti v svoj svet, zalovati za izgubljenim, ter se sami sebi smiliti. Vse kar se nam dogodi se nam zgodi z dolocenim namenom. Tu na svetu smo zato, da se ucimo in rastemo, skozi izkusnje. Velik del izkusenj prinesemo na svet iz prejsnjega zivljenja. To je, da si sami izberemo zivljenje, starse, druzbo, ter partnerje. Nekaterim je ta pot lazja drugim tezja. Vendar podobno privlaci podobno. Kar mislimo se nam tudi zgodi, kajti misel je ena najmocnejsih energij. Zato se vedno znova zapletamo v odnose z ljudmi s podobnimi lastnostmi. To pa toliko casa dokler neki vzorec ne predelamo in ne prerastemo. Nato pa hitimo ze v nov vzorec, in iziv v soli zivljenja.
Kaj bi ti lahko dejal. Prvo so tu afirmacije, kot je dejala Marsa. Potem je tu globja tehnika regresija itd. Vse skupaj pa je potrebno zaceti pocasi. Proces je dolgotren, vendar na dolgi rok ucinkovit. Osebno nisem naklonjen sok terapijam. Potrebno se je prepustiti, ter zacutiti klic po nekem koraku. Ker pa mislim, da bi ti za zacetek najbolj ustrezale lazje tehnike, je tukaj dihanje. Enostavne tehnike, s katerimi problem izdihnes, ter vzdihnes pozitivno nasprotje problema. Ravno tako je tu balon, napolnis ga s problemom, ter ga s predstavo, vizualizacijo, spustis v kozmos, kjer ga energije predelajo v pozitivnega. Ali naslednje, da problem izpostis po deroci vodi, ali ga zakoples v zemljo. Vse to naj se dogaja v meditativnem alfa stanju.
Pri tem je zelo pomembno da imamo energetske centre kar najbolj odprte (cakre). S tem se veliko lazje soocimo z korenino problema.
Druga tehnika ciscenja je po metodi Philip C., s simboli. Potem obstaja tudi Reiki, itd. Najbolj ucinkovito pa je, da se o vseh problemih odkrito pogovoris s prijateljem-co, ki mu zaupas, o vseh pozitivnih in negativnih stvareh, od a do z. Potem pa vse skupaj pustis, da gre. Se ne vracas vec nanje. Ali, da si pises dnevnik z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi zivljenja. Nazadnje pa te zapiske z blagoslovom in obredom posljes k visjim intelegencam, da ti jih precistijo.
Obstaja pa tudi tehnika, ki jo uporabis pred spanjem, ko prosis svoje vodnike, ki jih ima vsak, ce verjame ali ne, da te vodijo in spremljajo skozi mirno noc. Ob tem pa se lahko seveda tudi z pozitivno afirmacijo sprogramiras, da se zascitis pred negativnimi vplivi preteklih dogodkov.
Toliko. Veliko srece ti zelim v preciscevanju vzorcev zivljenja, ki so lahko zelo trdovratni in je potrebno kar nekaj intenzivnega dela na sebi. Seveda pomoc obstaja in tu smo, da si pomagamo.
Lep dan in pozdrav
Aron
PS.:Prejsnji mail je pomota pri podpisu!

[sanjavka]

Hvala Vam za krasne nasvete!

Bojim se, da sem za svojega partnerja izbrala kopijo mojega očeta, ali natančneje rečeno, človeka, v katerem se nahaja mešanica lastnosti mojih staršev. In potem standardno vprašanje:"Le zakaj?". Želela sem si nekaj drugega, mislila, da je to on, in na koncu ugotovim, da je kopija mojih staršev. Kakor da še enkrat podoživljam stvari iz svoje družine, le v drugačnih niansah, kot pravi Teja. Teja, mislim, da imaš prav. Za svojo nasmejanostjo in vedno dobro voljo se skriva precej negotov in nezaupljiv človek, ki redkokomu razkrije svojo dušo. Ali bolje rečeno, nikomur. Pred drugimi je vesel, nasmejan, doma pa tih, zadržan, včasih celo nejevoljen. Kaj ni to dvojna osebnost?!?! Pretvarjanje, hinavščina, laži. Zgleda, da sem še enkrat ujela v mrežo preteklosti. Kako jo prerezati in nadaljevati življenje polno miru, zdravja, ljubezni? Ali je smiselno vztrajati v zvezi s tem fantom in ali lahko kaj naredim, da bodo stvari boljše? Skušam živeti svoje življenje vzporedno z njegovim, vendar ne čutim več zaupanja.

LP, ln-forumci

obupana sanjavka

[intruder]

Preteklosti in bodochnosti so potencijalne tochke v nashi perceptivni auri. Seveda
ih lahko spreminjamo. Diskreirati pomeni MOCHNO odstraniti pozornost na izbrano bodochnost (ali pa tudi preteklost) novo ali staro. Obstaja pomochna tehnika 'Kahuuna Timetrack' kjer simuliramo in vstvarjamo bodochnost, ali celo zamenjamo preteklosti. Che ne poskusish labirint ne verjamesh da obstaja. Rdechi
obrazi na izhodu iz lunaparka povejo da je tam. A bi poskusila spremeniti vsaj fiksacijo na te tochke? Che jih fiksirash je kot da jih klichesh puck.dhs.org

[teja]

Sanjalka, je res je ker sem šla in hodim še vedno skozi vse to. Hitro od doma, pa lej ga, v rezmerje ki je energtsko tako kot doma. Ja je smiselno da si v razmerju in začneš delati na sebi. Ker dokler ne spucaš teh stvari, boš v odnosih s takimi fanti. BOlje da spucaš pri enem, ki ga poznaš in skupaj rasteta, kot da jih zamenjaš 10, pa vsak bo niansa drugega. No , odloči se sama, a ne rabiš preverjat, ker ti povem, da drži.
Treba se je soočit z otroštvom, odpustiti staršem in iti naprej. Dobiti moraš zaupanje v sebe, razviti ljubezen do sebe. A za to ni formule, je dolgoleten proces. Ki prinese veliko veselja in radosti , pa tudi veliko solza in žalosti, a življenje je vsak dan lepše. Ko enkrat stopiš na to pot, ni povratka. Je le vsak dan drugačen in lepši.
Lep dan

[sanjavka]

Pozdravljeni vsi skupaj!
Hvala za uporabne tehnike, ki ste mi jih svetovali!
Teja, nudiš mi pomoč glede ponavljajočih se vedenj, vzorcev obnašanja, pretekle zapuščine. So vzorci, ki jih opažam pri sebi in bi se jih zelo radaa znebila. Pri vsem skupaj pa si želim tvoje pomoči.
Ena izmed takih stvari je vzkipljivost. Ko se kaj ne zgodi po načrtih, mislim, da se mi je sesul svet in se temu primerno tudi vedem. Takrat sem vzvišena. Ko čutim jezo v sebi, gledam okrog, povzdignem glavo, kakor da bi hotela reči, da mi ta stvar ali dogodek sploh ni prišel do živega. Želim si drugačnega odzivanja, pa ga ne znam. To je bila značilnost moje matere. Mučijo me občutki zapuščenosti, kajti ko sta se starša sprla, je eden izmed njiju (najpogosteje mama), odšel stran. Drugače pa sta me naju starša, skupaj z bratom, večkrat pustila sama, ne da bi nam povedala kam gresta, kdaj prideta. Panika se me je lotevala. Strah pred tem, da ju ne bo več. Sedaj imam partnerja, ki potuje okrog, hodi na zabave, dalj časa ostaja v službi in me tudi takrat obhajajo občutki zapuščenosti. Lahko, da je čisto običajen način preživljanja časa s strani mojega partnerja, a še vedno so tu občutki zapuščenosti in osamljenosti.
Kar se tiče komunikacije med nama. Ne vem, kajti polno je nekih štosov, včasih tudi ponižujočih zbadljivk, spet podobno kot doma. Težko se je kakorkoli dogovoriti z njim glede nečesa, kajti večkrat se zgodi, da se dogovora sploh ne drži. To se mi zdi neodgovorno. Stvari se potem obrnejo v popolnoma drugo smer.Nekatere stvari mi pove zadnji dan in to v meni ustvarja frustracijo, kajti počutim se nepripravljeno na karkoli in se mi vse skupaj zdi kot udarec v glavo. V spolnosti ima prav tako on dominantno vlogo. Sprašujem se, kako vse skupaj upočasniti in mu povedati, da si želim, da vse skupaj počasi poteka, občuteno, z velikim užitkom. Poskušala sem mu že povedati, paa ne vem, ali je obrodilo sadove. Doma je bilo tudi tako, da je bil oče tisti, ki je mamo objemal, dajal spolno poobudo. Ona pa se mu je odmikala. Tako sem vsaj jaz videla. Tudi jaz se včasih odmaknem od partnerja, namesto da bi mu povedala, česa si želim.
Mislim, de sem odprla marsikatero področje mojega življenja, ki močno vpliva name. Želim vedeti, kakšne korake je potrebno ubrati, da bo življenje postalo lepše, prijetnejše, zanimivejše.

LP

zamišljena sanjavka

[teja]

Pa začnimo:
Ena izmed takih stvari je vzkipljivost. Ko se kaj ne zgodi po načrtih, mislim, da se mi je sesul svet in se temu primerno tudi vedem. Takrat sem vzvišena. Ko čutim jezo v sebi, gledam okrog, povzdignem glavo, kakor da bi hotela reči, da mi ta stvar ali dogodek sploh ni prišel do živega. Želim si drugačnega odzivanja, pa ga ne znam. To je bila značilnost moje matere.

Tako se obnašaš, ker te je strah, ko nimaš več stvari pod kontrolo.Jezo čutiš v sebi. Jezo moraš dati ven iz sebe. Izkriči, povej. Pa izdihaj. Globok vdih skozi nos, počasen dolg izdih skozi usta. To izdihavaj vedno, kadar ti kaj ne bo prav. Ponavadi se ti samo zdi da ne gre po načtrih, ker si si že vse v glavi sprogramirala. Poskusi živeti iz dneva v dan, najdi v vsakem trenutku kaj lepega, drugačnega. Samo drugačno nas privede do boljšega.

Mučijo me občutki zapuščenosti, kajti ko sta se starša sprla, je eden izmed njiju (najpogosteje mama), odšel stran. Drugače pa sta me naju starša, skupaj z bratom, večkrat pustila sama, ne da bi nam povedala kam gresta, kdaj prideta. Panika se me je lotevala. Strah pred tem, da ju ne bo več. Sedaj imam partnerja, ki potuje okrog, hodi na zabave, dalj časa ostaja v službi in me tudi takrat obhajajo občutki zapuščenosti. Lahko, da je čisto običajen način preživljanja časa s strani mojega partnerja, a še vedno so tu občutki zapuščenosti in osamljenosti.

V mladosti so občutki zapuščenosti zaradi strahu, kar je normalno pri majhnih otrocih, ki nimajo drugega kot starše. Zdaj pa te situacije podzavestno podoživljaš. Zato si šla takoj od staršev k enemu, pa k drugemu, hitro drugam, da ne bom sama. Poznam. Naučiti se moraš tega da uživaš sama s seboj. Najdi konjičke, hobije, ki bodo samo tvoji. Delaj to, kadar si osamljena. Če si veliko sama je to idealna situacija, da narediš nekaj zase. Moraš se sprejeti in se imeti rada. TO lahko za začetek narediš z afirmacijami. Poglej se v ogledalo in reci: Imam se rada. Kaj ob tem občutiš? Lahko 5x zapored si pogledaš v oči in si to poveš? Pa da se ceniš? Pa da si lepa? Zelo v redu je knjiga od Louise L. Hay. Ampak ne jo prebrat. Delat je treba. Najmanj 100x na dan izrečt trditev. Se sliši veliko a vzame le 10 minut.

Tisti zadnji del, ko je on dominanten in vodi pa je zato, ker ti je v nekem delu tvojega življenja tako ustrezalo. Sedaj pa moraš jasno pokazat, da ti več ne. In povedat. Pri vsaki spremembi, ki jo izvajaš pa naletiš na upor partnerja. Včasih je ta upor grozljiv in je laže trpet naprej, ker te je strah, a ko strah premagaš, je lahkotno.

Kaj misliš? V kateri smeri ti naj še kaj napišem?
Znaš dobro opazovati in povezovati stvari.

Si čudovita oseba, ki si zasluži samo najboljše!

[sanjavka]

Pozdravljena, Teja!
Hvala ti, hvala, in še enkrat hvala!
Mislim, da je ravno to nekaj, kar potrebujem. Rešiti se iz okov preteklosti in začeti novo, svoje življenje.
Želim, da mi še malo napišeš o tem, kako odpustiti in pozabiti staršem zaradi nasilja, ki sta ga izvajala nad mano, predvsem oče. Meni je bilo tako nerazumljivo, zakaj me je oče udaril ravno takrat, ko sem povedala, česa si želim. Sploh mi ni pustil, da se moj jaz izrazi. Zdi se mi, da sem zaradi tega tako zadržana, nočem povedati svojega mnenja, da se ne bi osmešila, čutila neodobravanja drugih. Hudo mi je, kajti partner mi večkrat pravi, češ da narobe razmišljam, napačno čutim. To sploh ni možno, da človek napačno čuti, ampak preprosto čuti! Kako kljub neodobravanju in ogorčenju partnerja vztrajati pri svojem in se požvižgati na njegovo negativno mnenje?

LP

vztrajna sanjavka

[teja]

Kot sem že 100 x in še bom napisala, starši delajo le kar znajo in so naučeni. In on je hotel da ima vedno prav in ni prenesel nekega drugega mnenja. Težave je v njem ne v tebi. Ti si samo se naučila takšnega mišljenja, ker drugače nisi mogla preživeti ob svojem očetu. In isto se ti dogaja ob partnerju. Ne sprejema tvojega mnenja, ker da je "napačno". Upreti se boš morala in povedati da je vsako mnenje pravilno in je samo njegov problem če ga ne sprejme. Seveda moraš vstrajati in povedati svoje mnenje vsakič, ko je drugačno, če stojiš za njim.

Kako oprostiti očetu, ali pa tudi mami, ker se ni nikoli postavila zate? Lej , mogoče je oče živel na isti način, da so ga tlačili, ko se ni smel izražžati, in je rekel, tako kot starši, mi ne bo nihče več ukazoval. Vse imam prav. In ne sprejme nič drugega. Ampak kot sem rekla to je njegov problem. Tvoj je ta, da razumeš, da drugače ni zanal.

Moj primer: jaz tudi nisem imela nobenega svojega mnenja. Sedaj pa hčerko učim, da mora imeti svoje mnenje, ki je lahko drugačno od mojega ali drugega in je še vedno sprejeta. Ko opazuješ, ozavestiš, vidiš kaj je boljše od drugačnega in se tako vedeš.

Kako odpustiti? Enostavno si zamisliš situacijo kakršna je bila in račeš: Očaka odpustim ti. Ali oprostim ti ker vem da si delal le tisto kar si znal.

To je besedno sama pri sebi. Lahko napišeš pismo in za vsako stvar, ki te je prizadela napišeš zraven oprostim ti. Pismo ne rabiš oddat. Ali pa kakor hočeš.

Tretje: vedno ko se ti v mislih pojavi misel: Zakaj mi je to delal, si odgovoriš: Oprosrim ti. Ali pa še dodaš: Vem da si mi hotel le najboljše.

Želim ti veliko uspeha.

[sanjavka]

Hajči, Tejči!

Ja, mislim, da je tako najbolje, namreč pričeti z besednimi pozitivnimi afirmacijami. Nadomestiti negativne misli, misli, ki me spravijo v slabo voljo in se počutim nemočno ter se smilim sama sebi, s pozitivnimi mislimi, z besednimi afirmacijami, ki mi dajejo pogum in me naredijo močno, da lahko ljudem okrog sebe oprostim in odpustim. Odločila sem se, da bom povedala svoje mnenje v čim večjem števili situacij, ne glede na to, ali se strinjam z mnenjem sogovornika ali ne. Verjamem, da pri tem naletim na ogorčenje, neodobravanje, poniževanje in še marsikaj drugega, a stala bom za svojimi besedami in uresničevala svoje cilje. Res je, da je tako ali drugače njihov problem, ko tako ravnajo in ne znajo preprosto sprejeti, da imajo ljudje drugačno mnenje, ki je ravno tako pomembno kot njihovo, nič več in nič manj.

Hvala, Teja, na tvoji podpori!
Se spet oglasim v kratkem!

Lp

sanjavčica

[teja]

Ja, pozitivne afirmacije. Morajo bit v sedanjosti in le pozitivne trditve v smislu da so že ustvarjene. Brez ne- jev.

Cenim svoje mnenje.
Pri svojih odločitvah si zaupam.
Rada se imam.
Sem samozavestna in zaupanja vredna oseba.
Zaupam si.
Zaslužim si le najboljše.

Kaj čutiš, če poveš te trditve, sanjavka, ali pa kdo drug?
nelagodje, tesnobo? Če je tako , je to zato, ker tega niste navajeni.

[sanjavka]

Pozdravček!
Ja, res je, čutim nelagodje in tesnobo. Toliko kritik je bilo izrečenih s strani mnogih ljudi, največ pa ravno tistih, ki so mi najbližje (moja družina), da so se globoko vsidrale v mojo podzavest in zavest, da je potrebno veliko poguma in moči, da se ti negativni vzorci in negativne misli stopijo oz. pretopijo v pozitivne. Moja zavest se vsemu skupaj upira, kajti navajena je delovati po starem, negativnem, bolečem, depresivnem. Vendar z vztrajnim ponavljanjem pozitivnih besednih afirmacij, zaupanje in vera v uresničenje vsega dobrega, lahko dosežem spremembe v zavesti in podzavesti, korenite spremembe, ki me popeljejo na pot samoaktualizacije, samozavesti, samozaupanja. In ko dosežem, kar si želim, ko nisem več igrača usode in drugih ljudi, temveč sama držim vajeti svojega življenja, pri čemer mi je v veliko pomoč vera v Boga, postanem oseba, kakršna znotraj sebe resnično sem.
Verjamem, da je pot k uresničitvi težka, ampak kakor pravi angleški pregovor:"Vse stvari so težke, preden postanejo lahke."
Hvala, Teja!
Super si!

En cmokček ln forumcem

sanjika

[Kljuka]

[size=1]Pozdravljeni vsi skupaj!
Zanima me, kako se spopasti z bolečino iz preteklosti. Ponoči se večkrat zbujam zaradi podoživljanja bolečih trenutkov, nasilnih prizorov iz mojega življenja, predvsem otroštva. Vse skupaj se je začelo v družini in nadaljevalo tudi v zvezi s fantom, ki je, hvalabogu, končana. Želim to jemati kot izkušnjo, skozi katero sem moglaa iti, a mi vse skupaj ne da miru. Sedaj ne živim več doma pri starših, ampak pri novem fantu. Pa vseeno se spominjam preteklosti in njene bolečine.
Vesela sem za vse tiste, ki jim je uspelo ljudem, ki so jih globoko prizadeli, odpustiti in pozabiti!
Jaz se učim tega in me zanima, kakšne korake naj naredim, da bom uspela na poti odpuščanja.


sanjavka, ki želi prijetno sanjati

Ubogi zlorabljen otrok. Naravnost ti povem, klikni na www.kurescek.org
Obljuba je:

Kurešček, 10.2.1990

To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa.

To je že!

Ne boj se, pojdi po to, kar ti sem posredoval!

Lep pozdrav!

p.s. ko bom molil pred samim Gospodom, se bom spomnil na tebe!

Kljuka

[teja]

Kljuka, imaš izkušnje iz tam? Tista stran je kar stara in nič ne piše kaj, kako. Če imaš osebne izkušnje, prosim.

Lep dan.

[Kljuka]

[

quote:

---

teja pravi:

Kljuka, imaš izkušnje iz tam? Tista stran je kar stara in nič ne piše kaj, kako. Če imaš osebne izkušnje, prosim.

Lep dan.

---

Draga teja, imam!

Najprej bom pa odgovoril, zakaj sem to posredoval sanjavki. Neposredno odgovarjam sanjavki, da sem se že spomnil na njo.

Sporočila so namenjena vsemu človeštvu. Obstajajo pa nekatere dušne rane ni bolezni, ki so od človeka neozdravljive.

Govorim o najtežjih poškodbah duše. To so, v prvi vrsti, spolno zlorabljeni otroki in ženske, ki so naredile splav. Njim ne more pomagati nobeden, razen sam Bog!

Spolna zloraba otroka in vse kar prinaša in prinaša neverjetno zlo, je neozdravljiva. To je dejanje absolutnega zla. Kdor ti bo govoril kaj drugega, je le napihnjen nevednež ali pa častilec zla.

Ženske, ki so naredile splav, se zelo dobro zavedajo, da so umorile svojega otroka. Najtežji pri njih so očitki vesti. In vest se oglaša čedalje močneje. Zares hudo postane po 50. letu, zares posebno pa po 70. Nobeno trpljenje in stiske, ki ga prinaša "neželjena" nosečnost se niti približno ne more primerjati s trpljenjem ubogih žensk, ki so naredile splav.

Da ne bo izgledalo, kot, da so dušne rane in bolezni samo to, spomni se vse tisto, kar se ti ne zdi prav ali boli. Tudi tem ljudem je namenjen milosti kraj.

Drugo vprašanje je postavljeno iz nevednosti. Dogodki na Kureščku ne morejo zastarati. Sporočila so aktualna do sodnega dne.

Moje lastne izkušnje?

Za Kurešček sem izvedel od bivše rakave bolnice, ki je bila v zadnjem stadiju. Na prošnjo in molitev njene sestre Mariji, je čudežno ozdravela.

Tudi neka moja bivša mi je rekla, "da je tam nekaj prav posebnega, neka neznana dobra energija. Da ji je pomagalo."

No in sem šel pogledati. Moj namen je bil pozdravit Marijo, kaj zmolit in se pogovarjati z Njo.

En del rožnega venca sem namenil duši, ki jo še nikoli nisem srečal, zagrizenemu komunistu, incestniku, nasilnežu in pedofilu, vendar sem vedel za njegova dejanja.

Naenkrat mi začne v glavi odmevati neverjetno kletje Boga. Vso pot do doma sem jokal, kaj sem naredil na tako svetem kraju. To sem povedal mojemu osebnemu spovedniku. Rekel je, da je to klel hudič. Tedaj sem se zavedal, da sem to dušo rešil peklenskega ognja.

Za Veliki Šmaren sem govoril z vidcem. Moram ti povedati, da sem ga srečal prvič in sva se pogovarjala kot stara krieg kamerada. Povedal mi je zelo konkretno stvari, ki še niso objavljene. Zato tudi jaz ne morem govoriti o tem. Omenim ti lahko samo to, da je najbolj pomembna zvestoba in enotost krščanskega sveta.

Slab mesec kasneje je svet doživel 11. september. Ko sta se podirala nebotičnika, sem začel moliti poslednjo molitev za umirajoče ljudi. Videl sem ognjeno jezero in pilotsko kabino.

Kureške dogodke katoliška Cerkev intezivno raziskuje. Po papeževem obnašanju in odločnim ne za njegov odstop sklepam, da je tudi on seznanjen s sporočili iz Kureščka.

"...in nič ne piše kaj, kako..." Preberi vse na tisti strani in raziskuj (če se ne motim si kemik, to je že vsaj priučen dar za raziskovanje, če ne več). Če ne veš, vprašaj.

Povem ti pa še to, da se Marija ne prikazuje zato, da bi te povabila na špricer, temveč pred izredno pomembnimi dogodki za celo človeštvo. Svari pred zlom in deli milosti.

Lep pozdrav!

Kljuka

[teja]

kLJUKA, HVALA!

[skydiver]

Ej sanjavka, ojla!

Veliko lepega ti želijo, le poti do tega se malo razlikujejo. A pot gotovo ni lahka.Vzorci, ki so nam jih vcepljali starši, okolica, pa čeprav večkrat nevede so breme, ki nam je naloženo in se moramo z njim spopasti.Kajti ti vzorci so pisani na kožo njim, nam verjetno ne.
Sam sem bil v podobnem sranju, živel življenje očeta, uporabljal nehote njegove vzorce... In marsikaj zavozil. Ko ti je najtežje, ti je večina pripravljena obrnit hrbet in ti tiho ali manj tiho privoščit tvoj osebni neuspeh.To, da na tak način bežijo pred lastnim neuspehom ti je verjetno jasno. A to je njihov, ne tvoj ali moj problem, a ne?
Sam v najtežjih trenutkih nisem iskal ne boga, ne kogarkoli. Iskal in našel sem le eno osebo: sebe. Trdno, kot še nikoli doslej odločen, da bo moj naslednji korak drugačen, moj, popolnoma moj. In ni lahko. Na začetku ne. Prej nasprotno. A naenkrat se srečaš, za hip. Ker zjutraj v ogledalu vidiš svoj iskren nasmeh.
Ne obremenjuješ se več s preteklostjo, z drugimi... Ker, ljudje so taksni kot so. Razočarajo nas le napačne predstave in slike o njih, ne oni sami. Mi smo pa tisti, ki jih sprejmemo ali ne.

Torej, stopi v jutrišnji dan tako kot si želiš. Po neki svoji poti, kajti, vzorca za srečo ni. Bi morda bilo preveč enostavno. In ko boš našla zjutraj svoj nasmeh, ko boš znala živeti sama s sabo, boš kvalitetno zaživela tudi v dvoje.

Držim ti pesti, ciao!

[sanjavka]

Haj, skydiver!
Res je pomembno, da človek spozna samega sebe in zna živeti in uživati sam seboj, ne da bi mislil, da za srečo in veselje nujno potrebuje druge ljudi okrog sebe. Poznaš koga, ki je pred svojimi prijatelji vedno nasmejan in dobre volje, ko pa pride domov in je sam s seboj, pa zagrenjen in zamišljen? Po mojem ti ljudje ne znajo živeti sami s seboj, se ne poznajo. Ne vejo, da je najpomembnejše biti tisto, kar si, vsak trenutek svojega življenja, ne pa se pretvarjati in si nadevati maske pred drugimi, čes da je vse v najlepšem redu, doma pa se izkaže drugače, je čisto nasprotje.
Ja, predstave in slike o drugih, idealizirana podoba ljubljenih oseb, nam prinese velika razočaranja. Saj ne ljubimo njih samih, ampak naše predstave, ki smo si jih ustvarili in so nerealne. In skušamo človeka spremeniti, ga prikrojiti po naših predstavah, pa ne gre, kajti človek se upira, saj čuti, da ga ne ljubimo in sprejemamo takšnega, kot je, ampak zahtevamo od njega, da se pokori našim slikam. [V]
Jaz pravim, da je najpomembnejše spoznati samega sebe, kar si ti, skydiver, že storil. Svaka ti čast!!!
Jaz sem še na poti spoznavanja in mislim, da mi odlično uspeva. Šele takrat, ko ne lažeš sam sebi ( s tem mislim, da skušaš biti nekaj, kar nisi, npr. uresničuješ starševe želje, želje svoje okolice, pri tem pa ne pomisliš na to, kar sam hočeš), ko se vidiš v pravi luči, lahko tudi druge sprejmeš takšne, kot so, ne pa neke izkrivljene podobe njih samih. Sprejmeš jih z njihovimi dobrimi in slabimi stranmi!!! Sprejmeš jih v celoti!!!
Še tebi Kljuka se zahvaljujem za tvoj dodatek k vsemu temu! Sprašujem te, ali je tako, da ko iščeš Boga, najdeš sam sebe?
Mnogo vprašanj imam, ki ti jih bom lepo po vrsti zastavila. Govoriš o najtežjih poškodbah duše, in sicer sta to spolno zlorabljeni otrok in ženska, ki je naredila splav. Kako sta lahko njuni duši odrešeni? Prvič, otrok, ki je bil spolno zlorabljen, se sploh še ni zavedal samega sebe, se ni znal upreti človeku, ki ga je zlorabil in drugič, ženska, ki je umorila svojega otroka, je to lahko storila iz različnih razlogov, npr. zanosila je z moškim, ki jo je posilil, s človekom, ki ga niti najmanj ni ljubila in otrok potemtakem ni bil zaželjen, ali s človekom, ki ga je sicer ljubila, ampak ji ni mogel nuditi nežnost, varnost ter pozornost, ki bi jih tako ženska kot otrok potrebovala. Kljuka, kaj lahko svetuješ vsem tem ženskam?

LP

radovednica

[aquarius]

Res je pomembno, da človek spozna samega sebe in zna živeti in uživati sam seboj, ne da bi mislil, da za srečo in veselje nujno potrebuje druge ljudi okrog sebe. Poznaš koga, ki je pred svojimi prijatelji vedno nasmejan in dobre volje, ko pa pride domov in je sam s seboj, pa zagrenjen in zamišljen? Po mojem ti ljudje ne znajo živeti sami s seboj, se ne poznajo. Ne vejo, da je najpomembnejše biti tisto, kar si, vsak trenutek svojega življenja, ne pa se pretvarjati in si nadevati maske pred drugimi, čes da je vse v najlepšem redu, doma pa se izkaže drugače, je čisto nasprotje
Sanjavka



KAMELEONI v najslabši obliki.


_________________________
Glej naprej,če se le da...

[skydiver]

Zdi se mi, da ljudi, ki navidezno dajejo vtis vedrih, veselih, sproščenih ljudi srečujemo dnevno, z njimi verjetno tudi kontaktiramo in se niti ne zavemo, da je njihov "pravi" jaz nek drug, nasproten temu. Nekateri so pripravljeni sprejet in igrat taksno vlogo vse življenje. Obsojanje tega je napačno, kvalitete življenja si postavlja in postavi vsak sam. Kar je zame ok, je za nekoga drugega morda nesprejemljivo.
Želja po spremembi mora dozoret v vsakem posamezniku. Običajno je pač povezana z neko slabo, zelo slabo doživeto izkušnjo. Doseči spremembo je pa mogoče na več načinov. Sam, ali pa s pomočjo nekoga drugega. A ve se, ko je učenec pripravljen, učitelj sam pride...

Lep dan!

[sanjavka]

Pozdravljen, skydiver!
Strinjam se, da je potrebno, da želja po spremembi dozori v vsakem človeku. Ampak živeti s človekom, upajoč na spremembe njegove osebnosti, je težko. Sprašujem se, ali živeti s človekom, ki mi ni všeč, takšen, kakršen je, ali biti potrpežljiva in mu stati ob strani, ko doživlja preobrazbo svoje osebnosti, do katere lahko pride ali ne?

LP

sanjavika

[skydiver]

Hi sanjavka!
Merilo kvalitete življenja z nekom je zgolj lastno počutje. Kajti kljub napakam recimo partnerja morda nekatere dobre lastnosti odtehtajo tiste manj dobre, morda slabe. Lahko pa seveda tudi ne. Če je prisotno obilje resnične ljubezni in "preobrazba" partnerja zares iskrena, željena..., se po moje splača počakat. Če pa človeku občutki govorijo da to ni to, kar si v življenju želi, je bolje reci zbogom, se obrnit, s polnimi pljuči zajet zrak in se nasmehnit novim dnem in pričakovanjem.

Ciao

[Kljuka]

Draga sanjavka!

Opravičujem se ti, ker ti nisem dal že prej odgovora. Najbolj me razjezi, če se mi sesuje računalnik. Potem pa že napisano, se mi ne da še enkrat pisati. Vendar ti odgovarjam, ker je to izredno pomembna tema in s tem odgovorom bom pomagal še marsikomu. Sicer je pa to za mene duša moreča zadeva in veliko vprašanje, če bom še kdaj pisal o temu. Seksualni delikti ubijajo dušo!

Mnogo vprašanj imam, ki ti jih bom lepo po vrsti zastavila. Govoriš o najtežjih poškodbah duše, in sicer sta to spolno zlorabljeni otrok in ženska, ki je naredila splav. Kako sta lahko njuni duši odrešeni?

Vsak človek je lahko odrešen le preko Jezusa. Nobeden ne pride v Raj mimo Jezusa. Najprej je pa dobro, če ga začne priznavat takega kot je. T.j. priznati samemu pri sebi Njegovo človeško in božansko bit.

Prvič, otrok, ki je bil spolno zlorabljen, se sploh še ni zavedal samega sebe, se ni znal upreti človeku, ki ga je zlorabil

To je absolutno točno! Otrok ni nikoli kriv! Vendar, da ne bom dajal potuhe za kasnejše ravnanje zlorabljenega otroka ko odraste, ki tudi zlorablja naprej, moški in ženske, vendar na različen način, (O tem sem že pisal nekje v forumu pa poglej moje poste) moram povedati, da je zločin zlorabe neozdravljiv! To je tako, kot, da bi v rastoče drevo zarezal rano ali ga skrivil. Pozna se do konca. To dejanje človek več ne more popraviti. Temu lahko pomaga le čudež.

Vprašanje pa je, če si to zlorabljena oseba res želi. Trpljenje je res hudo, vendar, je zlorabljeni osebi domače in nikakor noče iti iz domačega okolja v tuje. (Še enkrat doživeti nekaj "tujega", tako, kot je že enkrat pa je to potem postalo domače. Pa je to hudo narobe vendar ponavadi je tako.)

Taka oseba se raje zateka v "alternativne" skupine, obiskuje razne tečaje, odkriva neke religije, demonstrira, recimo, proti NATU ali se bori za razne "pravice", rada posluša zlaganje megle na kozolec (čeprav ve, da ni to nič), bere Oshota in podobno sranje. Vrti se v krogu, vse bi naredila, da ne bi nič naredila. Na neki način zbuja pozornost in s tem govori, da je drugačna od normalnih. Le zakaj?

(Ne smemo pa to enačiti s patološkimi osebami, ki te osebe zlorablajo na razne načine naprej.) Izbirajo si partnerje, ki ne premorejo nobene duševne vrednote, - ker same ne morejo prenesti ljubezni normalne osebe. Ljubezen normalne osebe jih spomni na njih, ko so bile nekoč majhne in ko so za zaupanje in ljubezen dobile izdajstvo. Same projecirajo svojo izkušnjo v normalno osebo in ponavadi jo prizadenejo z izgovorom, da manipulirajo z njimi. Raje si izberejo "psihopata" in se še naprej smilijo sami sebi, da dobijo spet naslednjo "žrtev". (Normalen človek bo šel vedno pomagati ubogemu, trpečemu) Pa smo spet v zaprtem krogu.

Značilnosti zlorabljenih oseb(žensk) so: nenavadno zanimanje za spolnost, izguba samospoštovanja (od tukaj tudi spolni odnosi z osebami in zagovarjanje le teh, ki so nižje na vrednostni lestvici in prihajajo iz primitivnejših okolij, npr....., ah saj veste s kom), zaprtost vase, po drugi strani pa ekstravertiranost, ki se lepo pokaže v oblačenju in izivalnem nastopanju. Značilnost vseh je tudi frigidnost. Le kako bi sprejela penis, če ji je ta naredil toliko hudega.

in drugič, ženska, ki je umorila svojega otroka, je to lahko storila iz različnih razlogov, npr. zanosila je z moškim, ki jo je posilil, s človekom, ki ga niti najmanj ni ljubila in otrok potemtakem ni bil zaželjen, ali s človekom, ki ga je sicer ljubila, ampak ji ni mogel nuditi nežnost, varnost ter pozornost, ki bi jih tako ženska kot otrok potrebovala.

Žal sanjavka, tukaj ti bom dal lekcijo, ker je to skrajno manipulacijsko vprašanje. Jaz govorim o trpljenju žensk, ki so to naredile, ti pa opravičuješ umor. Taka opravičila ne preprečijo in ne opravičijo hudega trpljenja žensk, ki so abortirale. Trpljenje, ki traja do konca življenja je dejstvo, ki ga prinaša splav!

Mislil sem te na kratko odpraviti, vendar sem si vzel čas za premislek, ker imam občutek, da bi rada postala dobra in ker si dala klic na pomoč.

Ženska zanosi, takrat, ko ona hoče, zavestno ali podzavestno! Na podlagi tega tudi uravnava svoj pH. pH moškega je bazičen, ženski pa kisel. Nožnica še posebej, ker mora varovati telo pred vdorom tujka. Penetracija penisa v vagino je v samem bistvu vdor tujega telesa v drugo telo. (Od tu imamo moški testesteron, ki je t.im. "hormon nasilja, zmagovalcev, lovcev..." ali kakor koli že). Menda ja ne boš rekla, da ne poznaš izraz "voljna". Takrat je ženska pripravljena na parjenje. Dovoli in si želi vstopa tujega telesa v njeno. (Ne bom govoril o ciklusih itd.). Ne smemo pa spregledati nagon po ohranitvi vrste, nadaljevanju svojih genov. Pa navsezadnje celotno žensko delovanje, ki je zelo različno od moškega.


Še nekaj moraš vedeti, da "ni ženske razen profesionalke, da ne bi gledala vsako vezo do konca življenja" Ko ima ženska spolne odnose z drugo osebo, kot z osebo, ki jo je izbrala za stalnega oploditelja, ji pade pH (postane bolj kisel) nožnice.

Pred nekaj časa je bila tudi na Discovery oddaja o tem. Kolikor sem slišal je bila o posilstvu in delovanju ženskega organizma na to.

Ko se je vbrizgala sperma v nožnico se je zgodil "čudež". Maternični vrat je dobil neprebojen čep.

Zakaj "čudež"? Tu ni bilo čudeža! Vaginalno okolje je postalo tako kislo, da so beljakovine (izliv semenske tekočine) kougolirale. (Se strdile). Beljakovine se strdijo v zelo kislem ali bazičnem mediju pa v prisotnosti težkih kovin in visoki temperaturi (kuhano jajce).


...ali s človekom, ki ga je sicer ljubila, ampak ji ni mogel nuditi nežnost, varnost ter pozornost, ki bi jih tako ženska kot otrok potrebovala

Osebno mislim, da je tukaj tvoj primer.

Kljuka, kaj lahko svetuješ vsem tem ženskam?

Ni druge pomoči, razen to kar sem že napisal: www.kurescek.org Če misliš drugače, si še enkrat preberi kar sem napisal pa boš prišla na tisto, ko si pomislila, da nakladam s tem Kureščkom! Da je še kaj drugega.

Želim ti veliko uspeha pri okrevanju in tudi moči, da boš to zmogla. Ne bo pa kar čez noč. Na Kureščku se dogajajo čudeži, mogoče bo tudi čez noč. O tem pa sem jaz lahko samo tiho in gledam svojo ničnost pred ...... Saj veš koga mislim.

Lep pozdrav!

Kljuka