184 komentarjev na to temo

[gold]

ugodno prodam škarje, za rezanje karmičnih vezi

samo 500€

 

[gold]

ma, kdor kupi, lahk pol renta

[mgd]

Zanija, pišem v vijolični 

 

 

"Če bi brala kaj sem pisu, bi lahko videla, da se zavedam da sem si svojimi dejanji skreiral težave in da si lahko tudi kaj lepega. Zavedam se tudi kdo sem jaz, večno obstoječi "kreator", zavestno bitje, s svobodo izbire glede delovanja in po naravi blažen. Nisem pa vseveden dobesedno.

Ne govorim, da si vseveden, govorim da imaš potencial vsevednosti. 

Če bi bil, ne bi mogu pridt v težave sploh. Nobeno živo, čuteče bitje si ne želi problemov in če bi vedu noben ne bi šel zavestno v nekaj kar bi mu jih povzročil.

to je logičen pomislek... ja res se ne ve, zakaj se je začelo ustvarjanje karme in kdaj. pri nas se reče da je od časov brez začetka. Tu razumem tvoj dvom. Jaz vem zakaj se je začela karma in kdaj (onkraj materialnega časa). Pa nisem vseveden. Vem pa ker mi je razodel vsevedni, Bog. 

 

In če bi bil vseveden bi se lahko v trenutku tud rešil ven.govorim o potencialni vsevednosti, ne o dejanski, ker so na našem umu zamračitve, um ne more dolovati v vseh svojih potencialih O kateri(h) ti nimaš izkušnje in v to le verjameš. Jaz govorim iz prakse, izkustva. 

 

Lahko rečeš da sem jaz v svojem pravem jazu neke vrste bog... ker sem iznad materialnega časa, večen, zavesten, s svobodo izbire, blažen, ne materija, ki jo lahko do neke mere animiram ali pridem pod njen vpliv tu si prideva blizu ... nisem pa jaz ustvaru materialnih elementov...tu si nisva blizu. ker so elementi materialni zavojo tvojih zaznavnih sposobnosti, ne ker so sami zase... podobno kot v snu, v sanjah je miza materialna, lahko jo otipaš, lahko daš krožnik nanjo, toda ko se zbudiš, več da je bila le projekcija tvojega uma Ok, če nadaljujem v tvojem... ko se boš zbudila iz budističnega verovanja boš vidla da materialni elementi niso le projekcija tvojega uma in da so materialni sami po sebi, ne glede na tvojo percepcijo njih. 

 

ali določil kakšen rezultat da katera aktivnost ja to razumem in je logično, kot ko govorimo o fizikalnih vzrokih, ne moreš vplivati na to kako deluje gravitacija, tu je smiselno kar govoriš, so neke logike, ki so primarne sami zavesti,na kar ne moremo vplivati... Če smo mi ta primarna zavest kot si prej pisala... pol bi lahko vplival... ampak ker očitno ne mormo, je še nekdo nad nami. Mi smo zavestno bitje, sam ne Najvišje zavestno bitje in mamo nekatere drgačne specifike kot On.  

 

niti ga ne morem spremenit dobra logika... kot to lahko Bog... Bog je nad mano ne jamljem ti Boga, privoščim ti boga... tudi jaz sem ga nekoč imela...govorim samo, da so različni pogledi na iste stvari in opisujem tistega si sede meni Ja, tvoj pogled je še zamračen in meni tak ne sede več

 

Nisem govoru o taki pomilostitvi, tuki ti govoriš o procesu, ki sem ga poleg pomilostitve tud opisoval. Ko sem jaz govoril o pomilostitvi je blo da si lahko rešen karme tud brez lastnega "plemenitega" truda, če te Bog pomilosti, tako kot npr. kralj lahko pomilosti nekoga, ki je v zaporu.še vedno se ne strinjam... brez lastnega plemenitega tuda ni pomilostitve... žal... lahko pa de se ne zavedamo, kdaj smo naredili ta trud, ki sedaj prinese to čudežno rešitev.... lahko da je iz preteklih življenj.... zame brez vzrokov ni posledic To je možno, ampak spet ni to taka pomilostitev o katerih sem jaz govoril, ki se je ti očitno še ne zavedaš Ok, zate brez vzroka ni posledic... pri pomilostitvi je vzrok odrešenja milost Boga.   

 

 Če dobiš tako pomilostitev se ob tem tud zaveš svoje napake in se v trenutku popraviš. tu se ne strinjam... tu vidim boga očeta, kot tistega, ki tebi ubogemu in nemočnemu pomaga, kar te ohranja v otroški drži in ti onemogoča sprejemanje odgovornosti... Ja ker očitno ne bereš kaj jaz pišem. Pomilostitev te ne ohranja v otroški drži in onemogoča sprejemanje odgovornosti. Preber še enkrat z modro. Ti se zavestno popraviš, iz svoje iniciative, odločitve, ampak brez postopnega procesa.

 

jaz sem se zaljubila v budizem ravno zatadi te racionalno, logične strukture, in tega, da ni moj Bog kriv, če meni ne gre.... da vem, da sem jaz kreator svojega sveta Spet očitno ne bereš kaj jaz pišem in izhajaš iz in name limaš svoje koncepcije Boga. Jaz nikjer nisem napisu da je naš Bog kaj kriv če nam ne gre, lih obratno, od naših dejanj je odvisno kaj mamo in v kakšnem smislu kreator smo in v kakšnem ne. 

 

Kot sem že napisu, to je redkost in ni za na to računat ali zahtevat, ampak sledit procesu in če se pomilostitev zgodi pa tud ok. kot pravim tu se ne strinjava Ja, ti nimaš še take izkušnje, zavedanja. 

 

 

Te plemenite namere, misli, besede, dejanja, ki jih ti omenjaš iz budizma so progresivne iz nekje do nekje, niso pa še dovolj za popolno in za vselej odrešenje od karme, nevednosti. se strinjam... prečistiti karmični del je le en del, drugi del je spoznati realnost tako kot je.... vendar je potrebno oboje  Spet tvoja neizkušenost. Ko sonce vzide ni več teme... ko spoznaš realnost tako kot je, prečistiš karmo. Ni en del in drug del in oboje potrebno.  

  

Možno, sam pr men ni ta razlog zakaj zame budizem ni več. Ni zarad tega, ker sem že izkusil kdo sem, večno zavestno bitje, kdo je moj um, kaj je materialna kreacija, kakšna je lahko moja vloga v njej, kaj je vzrok karme, kako jo je možno odpravt, kdo je Bog, kakšen je moj večni odnos z Njim.sem vesela, da si se najdu

poti do cilja so različne

vsaj zase lahko rečem, da mi je budizem logičen in predvsem koristen, ker me ne uči le prosit in verjet, ampak ustvarjat, spreminjat, tansformirat Kot sem reku, ne vodijo vse poti do istega cilja in budizem ti je lahko največ le nek vmesen korak do popolnega spoznanja resnice in s tem popolnega in za vselej odrešenja od karme. Lahko greš pa že zdej direkt na direktno pot do tega popolnega cilja, kar ti srčno predlagam. Vse kar lahko dobiš z budizmom in še kar ne moreš lahko s tem dosežeš hitreje in z manj težavami in pastmi. Jaz sem izkusu mir, hramonijo, praznino budizma. In več kot to, tudi neomejeno statično duhovno ekstazo, ki ti je budizem sam po seb ne more dat, tj. impersonalni aspekt Boga. In še več kot to, tudi dinamično neomejeno, vedno naraščajočo duhovno ekstazo večne ljubezni do Boga, Krišne. Po njegovi milosti greš lahko direkt na pot k temu cilju... in ji/mu ni nikol konca, z vedno novo in novo popolno izpolnitvijo. V resnic ti si od Krišne... in zate najboljš je da/ko si Zanj. Lahko ti dam tud degustacijo, da ti ne bi blo treba neki na slepo verjet Si pripravljena?

[Silvija]

ma, kdor kupi, lahk pol renta

Niso dovolj velike...veš kako ogromno karmo imam 

[gold]

Niso dovolj velike...veš kako ogromno karmo imam 

za tebe imam motorko

[Pico Della Mirandola]

Krišna je pot in Krišna je cilj, ne razumem zakaj bi moral bit Buda pot, če je Krišna cilj?

[Brezo]

se strinjam Brezo

poznam tudi čist konkretno skozi izkustvo, kar govoriš

vendar, da se to zgodi, mora ta človeček imeti karmo za to

je mogel nekoč v nekje ustvariti karmo za to

in kontakt s tem določenim Budo, Bodisatvo ali Gurujem 

to je to, kar ves čas ponavljam

več koliko je Bud, veš koliko je Bodisatev, ki so dali vse svoje bitje za to, da bi koristili, pomagali... se vračajo in vračajo z eno samo premenito motivacijo... sam če človeček ni ustvaru karme za to, ni povezan s to določeno Budo, Bodisatvo ali Gurujem... potem ne bo nič hitrih rešitev

saj je vse kar se zgodi, posledica tvojih vzrokov

 

Bodisatva se vrača, zaradi povezave z bitji... ne vrača se kar se mora, ker ima karmo za se vračat... vrača se iz sočutja....

Buda ima neverjetno znanja in sposobnosti pomagati, pa ne more, če oseba ne ustvari pogoje za to, če bi lahko... ne bi nihče več trpel

tu je ta razlika med Bogom in Budo. In od tu naprej govorim z mgd- jem in ne Brezotom.

Buda je zgled tega, kar lahko postanemo, zgled potenciala, ki ga vsako čuteče bitje nosi v sebi. Buda ni vrzok tvojega trpljenja, lahko je, če vanj položiš vero in slediš njegovemu nauku, nek smerokaz iz zamačenega stanja uma. In sam si vzrok svojemu stanju uma, ne v smislu krivde, da si slab ali kej tazga, kot v krščanstvu, ampak v smislu nevednosti, ker ves čas loviš tisto, kar ni, in iščeš srečo tam, kjer je ni.

Bog kot kreator, pa je kot popolni kreator odgovoren tudi za vse trpljenje. Kot je vsak kreator odgovoren za nepopolnosti svoje kreacije. Kako lahko razložimo nepopolnosti kreacije popolnega Boga?

Ampak kot sem rekla, vse skupaj nima smisla,ker mimaš ti mgd enake pravice videti svoje življenje po svoje, kot jaz. In midva oba veva, da ne veva, da sam neki tipava. Ker vedenje je tam, kjer ni več nobene religije, in predvsem ga s konceptualizacijo ne moremo dojet. Če je bog to vedenje, zunaj konceptualizacije, potem mi je kul. Če je pa oče stvarnik in naš rešitelj, potem pa to zame ni.

 

Še enkrat si pazljivo preberi...karma kot slaba karma ni toliko problem...problem je bolj "ozaveščanje" in "učenje" lekcij v šoli ki ji rečemo materialni svet...

 

Trenutno je samo okoli 20 "Bud" v fizični obliki...in tudi s planetom Zemljo jih ni toliko povezanih, da bi govorili o nekih šestmestnih ali večjih cifrah...cifre so dosti manjše...  

 

Buda se ne vrača samo iz sočutja, to je samo en manjši del...tukaj je v igri bolj to kar ti še ne razumeš in se nanaša na tisto kar sledi po "razsvetljenju"...skratka šola za "Bude" ali po domače povedano karma ki se nanaša na naše osončje kamor spada tudi naš planetek...

 

Na kratko povedano...ne vrti se vse okoli karme...vsaj ne na tak način kakor ti misliš...

[mgd]

In od tu naprej govorim z mgd- jem in ne Brezotom.

Buda je zgled tega, kar lahko postanemo, zgled potenciala, ki ga vsako čuteče bitje nosi v sebi. Buda ni vrzok tvojega trpljenja, lahko je, če vanj položiš vero in slediš njegovemu nauku, nek smerokaz iz zamačenega stanja uma. In sam si vzrok svojemu stanju uma, ne v smislu krivde, da si slab ali kej tazga, kot v krščanstvu, ampak v smislu nevednosti, ker ves čas loviš tisto, kar ni, in iščeš srečo tam, kjer je ni.

 

Kot sem ti že v prejšnjem postu napisal, jaz sem izkusil kaj Buda ponuja in šel tud že naprej, tudi na njegovo željo. Niti ne sledim krščanstva, šel na željo Jezusa še naprej.  

 

Bog kot kreator, pa je kot popolni kreator odgovoren tudi za vse trpljenje. Kot je vsak kreator odgovoren za nepopolnosti svoje kreacije. Kako lahko razložimo nepopolnosti kreacije popolnega Boga?

 

Ne ni odgovoren za vse trpljenje, v bistvu za nobeno ni. Če popoln Bog ne bi mogu narest nepopolne kreacije (ki btw. ni njegova edina), spet ne bi mogu bit popoln, neki bi manjkal. In kako je ta nepopolna tudi popolna bi ti rajš razložil v živo, ker bi ti rad zraven nekaj še skiciral za lažje razumevanje, če je možno? 

 

Ampak kot sem rekla, vse skupaj nima smisla,ker mimaš ti mgd enake pravice videti svoje življenje po svoje, kot jaz. In midva oba veva, da ne veva, da sam neki tipava. Ker vedenje je tam, kjer ni več nobene religije, in predvsem ga s konceptualizacijo ne moremo dojet. Če je bog to vedenje, zunaj konceptualizacije, potem mi je kul. Če je pa oče stvarnik in naš rešitelj, potem pa to zame ni.

 

Jaz vem, da vem, ne le tipam in tud teb lahko pomagam do vedenja, če si pripravljena sodelovat Seveda je vedenje/Bog onkraj konceptualizacije. In jaz bi te rad pripeljal naprej od "kul", "to zame ni", "religija", "nobena religija" konceptov v vedenje, videnje

Krišna je pot in Krišna je cilj, ne razumem zakaj bi moral bit Buda pot, če je Krišna cilj?

 

Buda pot je lahko za nekatere vmesni korak do Krišna cilja. 

[Brezo]

Včasih je bolje najprej malo prebrskati po slovarčku in poiskati pomen besed, kot pa se delati pametnega in govoriti "gluposti"...

 

Bodhisattva (Sk). Lit., “he, whose essence (sattva) has become intelligence (bodhi)”; those who need but one more incarnation to become perfect Buddhas, i.e., to be entitled to Nirvâna. This, as applied to Manushi (terrestrial) Buddhas. In the metaphysical sense, Bodhisattva is a title given to the sons of the celestial Dhyâni Buddhas.

 

Buddha (Sk.). Lit., “The Enlightened”. The highest degree of knowledge. To become a Buddha one has to break through the bondage of sense and personality; to acquire a complete perception of the REAL SELF and learn not to separate it from all otherselves; to learn by experience the utter unreality of all phenomena of the visible Kosmos foremost of all; to reach a complete detachment from all that is evanescent and finite, and live while yet on Earth in the immortal and the everlasting alone, in a supreme state of holiness.

 

Buddha Siddhârta (Sk.) The name given to Gautama, the Prince of Kapilavastu, at his birth. It is an abbreviation of sarvârtthasiddha and means, the “realization of all desires”. Gautama, which means, on earth (gâu) the most victorious (tama) “was the sacerdotal name of the Sâkya family, the kingly patronymic of the dynasty to which the father of Gautama, the King Suddhodhana of Kapilavastu, belonged. Kapilavastu was an ancient city, the birth-place of the Great Reformer and was destroyed during his life time. In the title Sâkyamuni, the last component, muni, is rendered as meaning one mighty in charity, isolation and silence”, and the former Sâkya is the family name. Every Orientalist or Pundit knows by heart the story of Gautama, the Buddha, the most perfect of mortal men that the world has ever seen, but none of them seem to suspect the esoteric meaning underlying his prenatal 

biography, i.e., the significance of the popular story. The Lalitavistûra tells the tale, but abstains from hinting at the truth. The 5,000 jâtakas, or the events of former births (re-incarnations) are taken literally instead of esoterically. Gautama, the Buddha, would not have been a mortal man, had he not passed through hundreds and thousands of births previous to his last. Yet the detailed account of these, and the statement that during them he worked his way up through every stage of transmigration from the lowest animate and inanimate atom and insect, up to the highest—or man, contains simply the well-known occult aphorism : “a stone becomes a plant, a plant an animal, and an animal a man”. Every human being who has ever existed, has passed through the same evolution. But the hidden symbolism in the sequence of these re-births (jâtaka) contains a perfect history of the evolution on this earth, pre and post human, and is a scientific exposition of natural facts. One truth not veiled but bare and open is found in their nomenclature, viz., that as soon as Gautama had reached the human form he began exhibiting in every personality the utmost unselfishness, self-sacrifice and charity. Buddha Gautama, the fourth of the Sapta (Seven) Buddhas and Sapta Tathâgatas was born according to Chinese Chronology in 1024 B.C; but according to the Singhalese chronicles, on the 8th day of the second (or fourth) moon in the year 621 before our era. He fled from his father’s palace to become an ascetic on the night of the 8th day of the second moon, 597 BC., and having passed six years in ascetic meditation at Gaya, and perceiving that physical self-torture was useless to bring enlightenment, be decided upon striking out a new path, until he reached the state of Bodhi. He became a full Buddha on the night of the 8th day of the twelfth moon, in the year 592, and finally entered Nirvâna in the year 543 according to Southern Buddhism. The Orientalists, however, have decided upon several other dates. All the rest is allegorical. He attained the state of Bodhisattva on earth when in the personality called Prabhâpala. Tushita stands for a place on this globe, not for a paradise in the invisible regions. The selection of the Sâkya family and his mother Mâyâ, as “the purest on earth,” is in accordance with the model of the nativity of every Saviour, God or deified Reformer. The tale about his entering his mother’s bosom in the shape of a white elephant is an allusion to his innate wisdom, the elephant of that colour being a symbol of every Bodhisattva. The statements that at Gautama’s birth, the newly born babe walked seven steps in four directions, that an Udumbara flower bloomed in all its rare beauty and that the Nâga kings forthwith proceeded ‘‘to baptise him ”, are all so many allegories in the phraseology of the Initiates and well-understood by every Eastern Occultist. The whole events of his noble life are given in occult numbers, and every so-called miraculous event—so deplored by Orientalists as confusing the narrative and making it impossible to extricate truth from fiction—is simply the allegorical veiling of the truth, it is as comprehensible to an Occultist learned in symbolism, as it is difficult to understand for a European scholar ignorant of Occultism. Every detail of the narrative after his death and before cremation is a chapter of factswritten in a language which must be studied before it is understood, otherwise its dead letter will lead one into absurd contradictions. For instance, having reminded his disciples of the immortality of Dharmakâya Buddha is said to have passed into Samâdhi, and lost himself in Nirvâna—from which none can return., and yet, notwithstanding this, the Buddha is shown bursting open the lid of the coffin, and stepping out of it ; saluting with folded hands his mother Mâyâ who had suddenly appeared in the air, though she had died seven (days after his birth, &c., &c. As Buddha. was a Chakravartti (he who turns the wheel of the Law), his body at its cremation could not be consumed by common fire. What happens Suddenly a jet of flame burst out of the Swastica on his breast, and reduced his body to ashes. Space prevents giving more instances. As to his being one of the true and undeniable Saviours of the World, suffice it to say that the most rabid orthodox missionary, unless he is hopelessly insane, or has not the least regard even for historical truth, cannot find one smallest accusation against the life and personal character of Gautama, the “Buddha”. Without any claim to divinity, allowing his followers to fall into atheism, rather than into the degrading superstition of deva or idol-worship, his walk in life is from the beginning to the end, holy and divine. During the years of his mission it is blameless and pure as that of a god—or as the latter should be. He is a perfect example of a divine, godly man. He reached Buddhaship—i.e., complete enlightenment—entirely by his own merit and owing to his own individual exertions, no god being supposed to have any personal merit in the exercise of goodness and holiness. Esoteric teachings claim that he renounced Nirvâna and gave up the Dharmakâya vesture to remain a “Buddha of compassion” within the reach of the miseries of this world. And the religious philosophy he left to it has produced for over 2,000 years generations of good and unselfish men. His is the only absolutely bloodless religion among all the existing religions tolerant and liberal, teaching universal compassion and charity, love and self-sacrifice, poverty and contentment with one’s lot, whatever it may he. No persecutions, and enforcement of faith by fire and sword, have ever disgraced it. No thunder-and-lightning-vomiting god has interfered with its chaste commandments; and if the simple, humane and philosophical code of daily life left to us by the greatest Man-Reformer ever known, should ever come to he adopted by mankind at large, then indeed an era of bliss and peace would dawn on Humanity.

 

Buddhism. Buddhism is now split into two distinct Churches : the Southern and the Northern Church. The former is said to be the purer form, as having preserved more religiously the original teachings of the Lord Buddha. It is the religion of Ceylon, Siam, Burmah and other places, while Northern Buddhism is confined to Tibet, China and Nepaul. Such a distinction, however, is incorrect. If the Southern Church is nearer, in that it has not departed, except perhaps in some trifling dogmas due to the many councils held after the death of the Master, from the public or exotericteachings of Sâkyamuni—the Northern Church is the outcome of Siddhârta Buddha’s esoteric teachings which he confined to his elect Bhikshus and Arhats. In fact, Buddhism in the present age, cannot he justly judged either by one or the other of its exoteric popular forms. Real Buddhism can be appreciated only by blending the philosophy of the Southern Church and the metaphysics of the Northern Schools. If one seems too iconoclastic and stero:, and the other too metaphysical and transcendental, even to being overgrown with the weeds of Indian exotericism—many of the gods of its Pantheon having been transplanted under new names to Tibetan soil—it is entirely due to the popular expression of Buddhism in both Churches. Correspondentially they stand in their relation to each other as Protestantism to Roman Catholicism. Both err by an excess of zeal and erroneous interpretations, though neither the Southern nor the Northern Buddhist clergy have ever departed from truth consciously, still less have they acted under the dictates of priestocracy, ambition, or with an eye to personal gain and power, as the two Christian Churches have.

 

Budha (Sk. “The Wise and Intelligent”, the Son of Soma, the Moon, and of Rokini or Taraka, wife of Brihaspati carried away by King Soma, thus leading to the great war between the Asuras, who sided with the Moon, and the Gods who took the defence of Brihaspati (Jupiter) who, was theirPurohita (family priest). This war is known as the Tarakamaya. It is the original of the war in Olympus between the Gods and the Titans and also of the war (in Revelation between Michael (Indra) and the Dragon (personifying the Asuras).

[Pico Della Mirandola]

 katerih je torej dvajset na svetu?

[Brezo]

 katerih je torej dvajset na svetu?

 

Probaj "zadovoljiti" Krišno in mogoče ti bo povedal...in vedel boš več kot jaz in kot marsikateri drugi...

 

Človeštvu je bilo razodeto samo par imen po katerih poznamo ta bitjeca iz naše človeške zgodovine...ki so šli čez tako evolucijo kot gremo mi človečki in to na tej naši "kugli", ki ji pravimo Zemlja...in ki so še zmeraj iz xxx razloga povezani s človeštvom...

 

Al pa vprašaj strička Googla...mogoče pa on kaj ve o temu...

[Pico Della Mirandola]

Se prav dvajset jih je na svetu od tega kar  dva na tem forumu, kar lahk definiramo k najvišjo koncentracijo bud na svetu..

 

Drgač pa,je kr več tega...

 

z licenco...

 

 kaj šele onih brez

 

 in onih ki si jo sami napišejo..

[Brezo]

Se prav dvajset jih je na svetu od tega kar  dva na tem forumu, kar lahk definiramo k najvišjo koncentracijo bud na svetu..

 

Drgač pa,je kr več tega...

 

z licenco...

 

 kaj šele onih brez

 

 in onih ki si jo sami napišejo..

 

Razlika med temi dvemi in enim unim je kot dva viruska proti človeški obliki (telo kot celota po veličini in moči)...Eden izmed njih je omenjen tudi v Srimad Bhagavathamu...in ni omenjen kot Krišna, je pa omenjen daleč nazaj pred Krišnovim rojstvom...malo pazi, da te jezik (izgovorjene besede) ne bodo teple v real lifeu...slaba karma na vidiku... 

[Pico Della Mirandola]

Pred Krišnovim rojstvom ni bilo ničesar... kaj šele daleč nazaj.

[Zanija]

Še enkrat si pazljivo preberi...karma kot slaba karma ni toliko problem...problem je bolj "ozaveščanje" in "učenje" lekcij v šoli ki ji rečemo materialni svet...

na kaj od tistega, kar sem rekla se to navezuje?

 

Trenutno je samo okoli 20 "Bud" v fizični obliki...in tudi s planetom Zemljo jih ni toliko povezanih, da bi govorili o nekih šestmestnih ali večjih cifrah...cifre so dosti manjše...ti ne bereš istih suter kot jaz, očitno

 

Buda se ne vrača samo iz sočutja, to je samo en manjši del...tukaj je v igri bolj to kar ti še ne razumeš in se nanaša na tisto kar sledi po "razsvetljenju"...skratka šola za "Bude" ali po domače povedano karma ki se nanaša na naše osončje kamor spada tudi naš planetek...

zopet ne bereš istih suter, kot jaz

ta moderen budizem s tradicionalnim nima nič skupnega

Na kratko povedano...ne vrti se vse okoli karme...vsaj ne na tak način kakor ti misliš...

naj ti bo

krasna šola za ego

prepuščam ti tvoj prav

[Zanija]

Zanija, pišem v vijolični 

 

 

"Če bi brala kaj sem pisu, bi lahko videla, da se zavedam da sem si svojimi dejanji skreiral težave in da si lahko tudi kaj lepega. Zavedam se tudi kdo sem jaz, večno obstoječi "kreator", zavestno bitje, s svobodo izbire glede delovanja in po naravi blažen. Nisem pa vseveden dobesedno.

Ne govorim, da si vseveden, govorim da imaš potencial vsevednosti. 

Če bi bil, ne bi mogu pridt v težave sploh. Nobeno živo, čuteče bitje si ne želi problemov in če bi vedu noben ne bi šel zavestno v nekaj kar bi mu jih povzročil.

to je logičen pomislek... ja res se ne ve, zakaj se je začelo ustvarjanje karme in kdaj. pri nas se reče da je od časov brez začetka. Tu razumem tvoj dvom. Jaz vem zakaj se je začela karma in kdaj (onkraj materialnega časa). Pa nisem vseveden. Vem pa ker mi je razodel vsevedni, Bog. 

 

In če bi bil vseveden bi se lahko v trenutku tud rešil ven.govorim o potencialni vsevednosti, ne o dejanski, ker so na našem umu zamračitve, um ne more dolovati v vseh svojih potencialih O kateri(h) ti nimaš izkušnje in v to le verjameš. Jaz govorim iz prakse, izkustva. 

 

Lahko rečeš da sem jaz v svojem pravem jazu neke vrste bog... ker sem iznad materialnega časa, večen, zavesten, s svobodo izbire, blažen, ne materija, ki jo lahko do neke mere animiram ali pridem pod njen vpliv tu si prideva blizu ... nisem pa jaz ustvaru materialnih elementov...tu si nisva blizu. ker so elementi materialni zavojo tvojih zaznavnih sposobnosti, ne ker so sami zase... podobno kot v snu, v sanjah je miza materialna, lahko jo otipaš, lahko daš krožnik nanjo, toda ko se zbudiš, več da je bila le projekcija tvojega uma Ok, če nadaljujem v tvojem... ko se boš zbudila iz budističnega verovanja boš vidla da materialni elementi niso le projekcija tvojega uma in da so materialni sami po sebi, ne glede na tvojo percepcijo njih. 

 

ali določil kakšen rezultat da katera aktivnost ja to razumem in je logično, kot ko govorimo o fizikalnih vzrokih, ne moreš vplivati na to kako deluje gravitacija, tu je smiselno kar govoriš, so neke logike, ki so primarne sami zavesti,na kar ne moremo vplivati... Če smo mi ta primarna zavest kot si prej pisala... pol bi lahko vplival... ampak ker očitno ne mormo, je še nekdo nad nami. Mi smo zavestno bitje, sam ne Najvišje zavestno bitje in mamo nekatere drgačne specifike kot On.  

 

niti ga ne morem spremenit dobra logika... kot to lahko Bog... Bog je nad mano ne jamljem ti Boga, privoščim ti boga... tudi jaz sem ga nekoč imela...govorim samo, da so različni pogledi na iste stvari in opisujem tistega si sede meni Ja, tvoj pogled je še zamračen in meni tak ne sede več

 

Nisem govoru o taki pomilostitvi, tuki ti govoriš o procesu, ki sem ga poleg pomilostitve tud opisoval. Ko sem jaz govoril o pomilostitvi je blo da si lahko rešen karme tud brez lastnega "plemenitega" truda, če te Bog pomilosti, tako kot npr. kralj lahko pomilosti nekoga, ki je v zaporu.še vedno se ne strinjam... brez lastnega plemenitega tuda ni pomilostitve... žal... lahko pa de se ne zavedamo, kdaj smo naredili ta trud, ki sedaj prinese to čudežno rešitev.... lahko da je iz preteklih življenj.... zame brez vzrokov ni posledic To je možno, ampak spet ni to taka pomilostitev o katerih sem jaz govoril, ki se je ti očitno še ne zavedaš Ok, zate brez vzroka ni posledic... pri pomilostitvi je vzrok odrešenja milost Boga.   

 

 Če dobiš tako pomilostitev se ob tem tud zaveš svoje napake in se v trenutku popraviš. tu se ne strinjam... tu vidim boga očeta, kot tistega, ki tebi ubogemu in nemočnemu pomaga, kar te ohranja v otroški drži in ti onemogoča sprejemanje odgovornosti... Ja ker očitno ne bereš kaj jaz pišem. Pomilostitev te ne ohranja v otroški drži in onemogoča sprejemanje odgovornosti. Preber še enkrat z modro. Ti se zavestno popraviš, iz svoje iniciative, odločitve, ampak brez postopnega procesa.

 

jaz sem se zaljubila v budizem ravno zatadi te racionalno, logične strukture, in tega, da ni moj Bog kriv, če meni ne gre.... da vem, da sem jaz kreator svojega sveta Spet očitno ne bereš kaj jaz pišem in izhajaš iz in name limaš svoje koncepcije Boga. Jaz nikjer nisem napisu da je naš Bog kaj kriv če nam ne gre, lih obratno, od naših dejanj je odvisno kaj mamo in v kakšnem smislu kreator smo in v kakšnem ne. 

 

Kot sem že napisu, to je redkost in ni za na to računat ali zahtevat, ampak sledit procesu in če se pomilostitev zgodi pa tud ok. kot pravim tu se ne strinjava Ja, ti nimaš še take izkušnje, zavedanja. 

 

 

Te plemenite namere, misli, besede, dejanja, ki jih ti omenjaš iz budizma so progresivne iz nekje do nekje, niso pa še dovolj za popolno in za vselej odrešenje od karme, nevednosti. se strinjam... prečistiti karmični del je le en del, drugi del je spoznati realnost tako kot je.... vendar je potrebno oboje  Spet tvoja neizkušenost. Ko sonce vzide ni več teme... ko spoznaš realnost tako kot je, prečistiš karmo. Ni en del in drug del in oboje potrebno.  

  

Možno, sam pr men ni ta razlog zakaj zame budizem ni več. Ni zarad tega, ker sem že izkusil kdo sem, večno zavestno bitje, kdo je moj um, kaj je materialna kreacija, kakšna je lahko moja vloga v njej, kaj je vzrok karme, kako jo je možno odpravt, kdo je Bog, kakšen je moj večni odnos z Njim.sem vesela, da si se najdu

poti do cilja so različne

vsaj zase lahko rečem, da mi je budizem logičen in predvsem koristen, ker me ne uči le prosit in verjet, ampak ustvarjat, spreminjat, tansformirat Kot sem reku, ne vodijo vse poti do istega cilja in budizem ti je lahko največ le nek vmesen korak do popolnega spoznanja resnice in s tem popolnega in za vselej odrešenja od karme. Lahko greš pa že zdej direkt na direktno pot do tega popolnega cilja, kar ti srčno predlagam. Vse kar lahko dobiš z budizmom in še kar ne moreš lahko s tem dosežeš hitreje in z manj težavami in pastmi. Jaz sem izkusu mir, hramonijo, praznino budizma. In več kot to, tudi neomejeno statično duhovno ekstazo, ki ti je budizem sam po seb ne more dat, tj. impersonalni aspekt Boga. In še več kot to, tudi dinamično neomejeno, vedno naraščajočo duhovno ekstazo večne ljubezni do Boga, Krišne. Po njegovi milosti greš lahko direkt na pot k temu cilju... in ji/mu ni nikol konca, z vedno novo in novo popolno izpolnitvijo. V resnic ti si od Krišne... in zate najboljš je da/ko si Zanj. Lahko ti dam tud degustacijo, da ti ne bi blo treba neki na slepo verjet Si pripravljena?

ja jaz sem neveda in neizkušenja

ti si veden in razsvetljen

in predvsem vidiš stvari črno belo

to je še ena stvar, ki mi je pri budizmu všeč

nič ni črno belo

že znotraj budzima imaš morje različnih vrst

zato, ker je Buda prilagodil učenja različnim sposobnostim razumevanja

oziroma tipom ljudi

[Zanija]

oh sej ni važno

jaz gledam na religije kot na prevozna sredsta

nekateri plujejo s čolni, drugi gredo z vlaki, nekateri z brzovlaki, tretji z letali .... cilj pa je vsem isti, priti do tistega, kar je bistveno

[mgd]

ja jaz sem neveda in neizkušenja

 

Sama si napisala da nimaš izkustva... kar se vid tud iz tvojih pisanj, vsaj kar se določenih izkušenj tiče. 

 

ti si veden in razsvetljen

 

Ene stvari sem izkusu ja, od budizma in naprej.

 

in predvsem vidiš stvari črno belo

to je še ena stvar, ki mi je pri budizmu všeč

nič ni črno belo

že znotraj budzima imaš morje različnih vrst

zato, ker je Buda prilagodil učenja različnim sposobnostim razumevanja

oziroma tipom ljudi

 

Spet želiš nekaj limat name... ok Vsaj prebrala bi lahko kaj jaz pišem, brez svojih umskih predsodkov, predstav  

[Zanija]

Včasih je bolje najprej malo prebrskati po slovarčku in poiskati pomen besed, kot pa se delati pametnega in govoriti "gluposti"...

 

Bodhisattva (Sk). Lit., “he, whose essence (sattva) has become intelligence (bodhi)”; those who need but one more incarnation to become perfect Buddhas, i.e., to be entitled to Nirvâna. This, as applied to Manushi (terrestrial) Buddhas. In the metaphysical sense, Bodhisattva is a title given to the sons of the celestial Dhyâni Buddhas.

 

Buddha (Sk.). Lit., “The Enlightened”. The highest degree of knowledge. To become a Buddha one has to break through the bondage of sense and personality; to acquire a complete perception of the REAL SELF and learn not to separate it from all otherselves; to learn by experience the utter unreality of all phenomena of the visible Kosmos foremost of all; to reach a complete detachment from all that is evanescent and finite, and live while yet on Earth in the immortal and the everlasting alone, in a supreme state of holiness.

 

Buddha Siddhârta (Sk.) The name given to Gautama, the Prince of Kapilavastu, at his birth. It is an abbreviation of sarvârtthasiddha and means, the “realization of all desires”. Gautama, which means, on earth (gâu) the most victorious (tama) “was the sacerdotal name of the Sâkya family, the kingly patronymic of the dynasty to which the father of Gautama, the King Suddhodhana of Kapilavastu, belonged. Kapilavastu was an ancient city, the birth-place of the Great Reformer and was destroyed during his life time. In the title Sâkyamuni, the last component, muni, is rendered as meaning one mighty in charity, isolation and silence”, and the former Sâkya is the family name. Every Orientalist or Pundit knows by heart the story of Gautama, the Buddha, the most perfect of mortal men that the world has ever seen, but none of them seem to suspect the esoteric meaning underlying his prenatal 

biography, i.e., the significance of the popular story. The Lalitavistûra tells the tale, but abstains from hinting at the truth. The 5,000 jâtakas, or the events of former births (re-incarnations) are taken literally instead of esoterically. Gautama, the Buddha, would not have been a mortal man, had he not passed through hundreds and thousands of births previous to his last. Yet the detailed account of these, and the statement that during them he worked his way up through every stage of transmigration from the lowest animate and inanimate atom and insect, up to the highest—or man, contains simply the well-known occult aphorism : “a stone becomes a plant, a plant an animal, and an animal a man”. Every human being who has ever existed, has passed through the same evolution. But the hidden symbolism in the sequence of these re-births (jâtaka) contains a perfect history of the evolution on this earth, pre and post human, and is a scientific exposition of natural facts. One truth not veiled but bare and open is found in their nomenclature, viz., that as soon as Gautama had reached the human form he began exhibiting in every personality the utmost unselfishness, self-sacrifice and charity. Buddha Gautama, the fourth of the Sapta (Seven) Buddhas and Sapta Tathâgatas was born according to Chinese Chronology in 1024 B.C; but according to the Singhalese chronicles, on the 8th day of the second (or fourth) moon in the year 621 before our era. He fled from his father’s palace to become an ascetic on the night of the 8th day of the second moon, 597 BC., and having passed six years in ascetic meditation at Gaya, and perceiving that physical self-torture was useless to bring enlightenment, be decided upon striking out a new path, until he reached the state of Bodhi. He became a full Buddha on the night of the 8th day of the twelfth moon, in the year 592, and finally entered Nirvâna in the year 543 according to Southern Buddhism. The Orientalists, however, have decided upon several other dates. All the rest is allegorical. He attained the state of Bodhisattva on earth when in the personality called Prabhâpala. Tushita stands for a place on this globe, not for a paradise in the invisible regions. The selection of the Sâkya family and his mother Mâyâ, as “the purest on earth,” is in accordance with the model of the nativity of every Saviour, God or deified Reformer. The tale about his entering his mother’s bosom in the shape of a white elephant is an allusion to his innate wisdom, the elephant of that colour being a symbol of every Bodhisattva. The statements that at Gautama’s birth, the newly born babe walked seven steps in four directions, that an Udumbara flower bloomed in all its rare beauty and that the Nâga kings forthwith proceeded ‘‘to baptise him ”, are all so many allegories in the phraseology of the Initiates and well-understood by every Eastern Occultist. The whole events of his noble life are given in occult numbers, and every so-called miraculous event—so deplored by Orientalists as confusing the narrative and making it impossible to extricate truth from fiction—is simply the allegorical veiling of the truth, it is as comprehensible to an Occultist learned in symbolism, as it is difficult to understand for a European scholar ignorant of Occultism. Every detail of the narrative after his death and before cremation is a chapter of factswritten in a language which must be studied before it is understood, otherwise its dead letter will lead one into absurd contradictions. For instance, having reminded his disciples of the immortality of Dharmakâya Buddha is said to have passed into Samâdhi, and lost himself in Nirvâna—from which none can return., and yet, notwithstanding this, the Buddha is shown bursting open the lid of the coffin, and stepping out of it ; saluting with folded hands his mother Mâyâ who had suddenly appeared in the air, though she had died seven (days after his birth, &c., &c. As Buddha. was a Chakravartti (he who turns the wheel of the Law), his body at its cremation could not be consumed by common fire. What happens Suddenly a jet of flame burst out of the Swastica on his breast, and reduced his body to ashes. Space prevents giving more instances. As to his being one of the true and undeniable Saviours of the World, suffice it to say that the most rabid orthodox missionary, unless he is hopelessly insane, or has not the least regard even for historical truth, cannot find one smallest accusation against the life and personal character of Gautama, the “Buddha”. Without any claim to divinity, allowing his followers to fall into atheism, rather than into the degrading superstition of deva or idol-worship, his walk in life is from the beginning to the end, holy and divine. During the years of his mission it is blameless and pure as that of a god—or as the latter should be. He is a perfect example of a divine, godly man. He reached Buddhaship—i.e., complete enlightenment—entirely by his own merit and owing to his own individual exertions, no god being supposed to have any personal merit in the exercise of goodness and holiness. Esoteric teachings claim that he renounced Nirvâna and gave up the Dharmakâya vesture to remain a “Buddha of compassion” within the reach of the miseries of this world. And the religious philosophy he left to it has produced for over 2,000 years generations of good and unselfish men. His is the only absolutely bloodless religion among all the existing religions tolerant and liberal, teaching universal compassion and charity, love and self-sacrifice, poverty and contentment with one’s lot, whatever it may he. No persecutions, and enforcement of faith by fire and sword, have ever disgraced it. No thunder-and-lightning-vomiting god has interfered with its chaste commandments; and if the simple, humane and philosophical code of daily life left to us by the greatest Man-Reformer ever known, should ever come to he adopted by mankind at large, then indeed an era of bliss and peace would dawn on Humanity.

 

Buddhism. Buddhism is now split into two distinct Churches : the Southern and the Northern Church. The former is said to be the purer form, as having preserved more religiously the original teachings of the Lord Buddha. It is the religion of Ceylon, Siam, Burmah and other places, while Northern Buddhism is confined to Tibet, China and Nepaul. Such a distinction, however, is incorrect. If the Southern Church is nearer, in that it has not departed, except perhaps in some trifling dogmas due to the many councils held after the death of the Master, from the public or exotericteachings of Sâkyamuni—the Northern Church is the outcome of Siddhârta Buddha’s esoteric teachings which he confined to his elect Bhikshus and Arhats. In fact, Buddhism in the present age, cannot he justly judged either by one or the other of its exoteric popular forms. Real Buddhism can be appreciated only by blending the philosophy of the Southern Church and the metaphysics of the Northern Schools. If one seems too iconoclastic and stero:, and the other too metaphysical and transcendental, even to being overgrown with the weeds of Indian exotericism—many of the gods of its Pantheon having been transplanted under new names to Tibetan soil—it is entirely due to the popular expression of Buddhism in both Churches. Correspondentially they stand in their relation to each other as Protestantism to Roman Catholicism. Both err by an excess of zeal and erroneous interpretations, though neither the Southern nor the Northern Buddhist clergy have ever departed from truth consciously, still less have they acted under the dictates of priestocracy, ambition, or with an eye to personal gain and power, as the two Christian Churches have.

 

Budha (Sk. “The Wise and Intelligent”, the Son of Soma, the Moon, and of Rokini or Taraka, wife of Brihaspati carried away by King Soma, thus leading to the great war between the Asuras, who sided with the Moon, and the Gods who took the defence of Brihaspati (Jupiter) who, was theirPurohita (family priest). This war is known as the Tarakamaya. It is the original of the war in Olympus between the Gods and the Titans and also of the war (in Revelation between Michael (Indra) and the Dragon (personifying the Asuras).

ti slovarčki

imajo tako malo znanja

beri Šantidevo ... direktni tekst  bodisatve

beri sutre... direktno Budove besede

beri izvirnike in ne neke teoretične posplošitve

pa boš mal bolj razumel

Sama si napisala da nimaš izkustva... kar se vid tud iz tvojih pisanj, vsaj kar se določenih izkušenj tiče. 

 

 

Ene stvari sem izkusu ja, od budizma in naprej.

 

 

Spet želiš nekaj limat name... ok Vsaj prebrala bi lahko kaj jaz pišem, brez svojih umskih predsodkov, predstav

sem prebrala

 

vendar se ne da prebrati drugače kot preko mojega spoznavnega aparata

o tem ti govorim

[mgd]

oh sej ni važno

jaz gledam na religije kot na prevozna sredsta

nekateri plujejo s čolni, drugi gredo z vlaki, nekateri z brzovlaki, tretji z letali .... cilj pa je vsem isti, priti do tistega, kar je bistveno

 

vsem je cilj isti ja, odstrant trpljenje, dobit večno zadovoljstvo... drgač ljudje ne bi jamral ko tega nimajo in se trudil za to... 

 

do nekje lahko prideš s čolnom npr. od nekje naprej pa ne več... niti ni do te točke možno samo s čolnom... no, tko je budizem za nekatere lahko čoln do tam kjer lahko prideš s čolnom... in ko se ti odpre obzorje še za naprej, vstopiš v naslednje prevozno sredstvo... kot sem pisu že prej 

[mgd]

vendar se ne da prebrati drugače kot preko mojega spoznavnega aparata

o tem ti govorim

 

Bi lahko lažje in več, če bi se dobila v živo in da bi ti lahko nekaj še skiciral.

[Zanija]

Sama si napisala da nimaš izkustva... kar se vid tud iz tvojih pisanj, vsaj kar se določenih izkušenj tiče. 

 

 

Ene stvari sem izkusu ja, od budizma in naprej.

 

 

Spet želiš nekaj limat name... ok Vsaj prebrala bi lahko kaj jaz pišem, brez svojih umskih predsodkov, predstav

nič ne limam nate

le če mi nekdo kaže, da je njegova pot edina prava

me vse mine

vedno je več poti do istega cilja

[Pico Della Mirandola]

nič ne limam nate

le če mi nekdo kaže, da je njegova pot edina prava

me vse mine

vedno je več poti do istega cilja

Tudi jaz sem se upiral resnici, ker sem iskal ugodnejšo ponudbo, duhovni popust, duhovni bleščeči celofan, 

Dokler nisem odkril resnice v Krishni.. Seveda je več poti iz Grosuplja do Ljubljane, a najhitrejša je po avtocest, zakaj bi šel prek Sodražce v Bloke pa do Cerknce pa okol mim Vrhnke v LJ?

[mgd]

nič ne limam nate

le če mi nekdo kaže, da je njegova pot edina prava

 

In kje naj bi jaz to napisu? Lahko citiraš?

 

me vse mine

vedno je več poti do istega cilja

 

Odvisn o katerem cilju se pogovarjamo in če štejemo različne možne vmesne korake do tja kot pot. 

[Zanija]

Tudi jaz sem se upiral resnici, ker sem iskal ugodnejšo ponudbo, duhovni popust, duhovni bleščeči celofan, 

Dokler nisem odkril resnice v Krishni.. Seveda je več poti iz Grosuplja do Ljubljane, a najhitrejša je po avtocest, zakaj bi šel prek Sodražce v Bloke pa do Cerknce pa okol mim Vrhnke v LJ?

zato ker imamo različni umi različna nagnjenja in potenciale