Prvo, kar mora človek ugotoviti je to ,da ko se rodiš ,recimo leta 1960 in si danes star 57 let ; če slučajno umreš tvoja telesna duša ali energija ne ostane v letu 2017 temveč v letu 1960.
Ni nujno, da na istem prostoru tvojega rojstva,ker si se preselil v drug kraj.
Rojen leta 1960 in živiš še danes pomeni ,da živiš jesen svojega rojstnega dneva.
Razteguješ ali plaziš se v višino časa in na koncu te potegne nazaj v tvoj začetni stadij ,kjer si začel.
No tam ,kjer sem jaz začel je pri mojem izhodu iz telesa že čakalo nekaj črnih energijskih duš,ki so se prepletale in lebdele v zraku malo nad mano.
Se je pa zgodilo nekje pri šestih letih moje starosti,da se je reinkarnirala vame ena energija.(o tem bom pisal v nadaljevanju)
Ti izhodi so me begali in mi niso dali miru vse do danes,toda vedno sem uspel skočiti nazaj v varno telo, le da zdaj v poznejših letih tudi vidim oziroma zasačim svoje paranormalno telo pri vstopu v negibno paralizirano telo.(vidim skozi oči v ležečem stanju)
Ker ne občutim nekih sprememb pri obnašanju sklepam ,da je ta energija moja ni pa tuja in tudi spomini iz otroških let mi dajo misliti ,da pač hodim iz telesa.
Ko si med drugimi izhodi tudi dostikrat potegnem za svojo nogo,ali tresem svoje telo ,da bi ga prebudil,včasih ko ležim na robu postelje pa telo samo malo dregnem ,da popravim svoj položaj; skratka čuvam svoje telo (skafander)
Večina ljudi živi z eno prirojeno dušo,katero kroji celo življenje in umre ne da spozna temno stran ,ki ji pravimo panaromalno.
Nekateri ljudje pa imamo prirojeno in to drugo,ki pride v nas ,ko smo še otroci.
Nekoč sem pri vstopu nazaj tresel svoje telo,da se prebudi ,moje telo pa je z zakrnelo prirojeno dušo reklo " pusti me bratec kaj se hočeš spet tepsti "imel sem bratca, ki sva se kar naprej nekaj ravsala.
Moje telo brez duše, ki se sprehaja naokoli ostane samo z prirojeno dušo v dobi še iz otroštva do takrat,ko je vame vstopila ta ki jo imam še danes.
Duša ,ki ukrade telo ,prirojeno dušo posrka vase in z njo živi celo življenje.
Se pa tudi zgodi ,da vsiljena duša zapusti telo še pred smrtjo telesa in zapusti staro telo z otroško pametjo,ki ji pravimo demenca.
Tako, ko star človek skozi življenje ne ugotovi ,kaj je in kaj se z njim dogaja na kocu pa postane dementen nikoli ne izve,da je imel vsiljeno dušo iz časa otroštva.
Glas:
Prehod - vakum - tema
Vse se dogaja spontano ,že sami dogodki skozi življenje ti odkrivajo kaj je realnost in kaj samo sanjaš.
Kaj ti pomeni ,da se sprehajaš po sobi in prižigaš luč,ker je vse temno ,luč pa ne posveti ,morda prižigaš zato, ker si ravnokar prestopil iz fizičnega v paranormalni svet in nisi dojel,da tam sploh ne rabiš luči ker je enostavno ni in je ne rabiš.
Ko omenjaš da si ves čas v istem času;
je to vsekakor zanimiva ideja, čeprav meni točno v taki obliki, kot jo ti opisuješ ni glih dobesedno prebavljiva, imam pa sam ene podobne izkušnje, namreč kadarkoli sem vstopil v globino sedanjosti (ali v "Realnost Samo"), sem ugotovil da ne obstaja ne preteklost, ne prihodnost, od nikoder nisem prišel in nikamor ne grem, ves čas sem na enem in istem mestu in vse kar se dogaja je je le izkušnja tega "kar sem". Izvora, ki izkuša sam sebe v neskončnih idejah in oblikah, v različnih modelih realnosti in stanjih manifestacije.. Skozi ta stanja in oblike oblike seveda ne hodim "jaz", ampak, so one lahko le moja izkušnja trenutka (kakor da one hodijo in se premikajo skozi mene).. "Tukaj" zato obstaja le izkušnja "tega kar je", tako da tudi ta model realnosti, kjer obstaja recimo jaz-bitje in hkrati miljarde drugih bitij, model kjer (kot da) se premikamo od nekod do nekje, je vse to le trenutna ideja ali model, ki jo nekateri pač želijo izkušati, ni pa to realna izkušnja, saj v realni izkušnji tega nikdar ni bilo in tega nikdar ne bo.. niti spomin na vse to več ne ostane izgine.. kot film, ko mu poteče trak in naenkrat se pogledaš, da nikdar ni si bil ta film, le gledalec si bil in le vživel si se kot da si to vse ti doživljal.. podobno kot so sanje in budnost..
In ko zgoraj opisuješ, da se ti rojevaš vedno v isti trenutek in v isto formo, v isto okolje, v isti scenarij, si po moje mnogo bližje ultimativni resnici, kot večina drugi (še sploh duhovnih), ki vidijo tudi duhovni samorealizacojo (razsvetljenje) recimo v linearnem doseganju.. linearno doseganje je sicer potrebno, za formo (sploh če se ta želi razsvetliti in ne klasično umreti), a ko si sam ta forma, si tudi sedaj že tudi neforma, si že oboje. In ko enkrat v fizični formi lahko izkusiš Boga-VseNič, se zaveš da te neforme Vse-Nič nikdar ne boš dosegel z duhovnim razvojem, od do.. Saj gre le za instantno realizacijo "tega" in ta realizacija se ti lahko le "zgodi" in jo izkusiš, če je to pač dovoljeno, če obstaja pač tak namen, da to izkusiš. Iz vidika bitja-oblike, se to zgodi na način, da se oblika-bitje odpre vsemu (lahko je osebi taka izkušnja tudi zelo agresivno "vsiljena" in oseba kot da je prisiljena, da nato Vse vstopi v njo.. Saj ko se to zgodi/dogaja, za obliko-bitje to pomeni popolno izničenje in izginotje (ateistična smrt). Ker pa skoraj nihče ne ve, kaj sploh je izvorna "smrt" (in tudi ne kaj je "življenje"), se smrti (temi/vakuumu) ti ne upajo odpreti, čeprav je to edini način doživeti Absolut in ga tudi imeti kot izkušnjo ine le kot idejo ali pravljico.. Ko so ti pa enkrat "take" izkušnje bolj in bolj pogoste, lahko kot oblika-bitje, živiš še dalje kot ta oblika (lahko neskončno dolgo), a v tej formi si hkrati tudi Absolut (popolno izničenje forme). In oboje se preliva naravno skozi tebe, kot valovanje ,kot jin/jang, naravno gibanje tega kar (trenutno) si.. Če si navezan ali na obliko ali na Absolut (ali na karkoli druga), je ta pretok na določenih točkah omejen/oviran in izkušnja postaja bolj in bolj neprijetna..
Ko zgoraj opisuješ paranormalno dušo in prirojeno dušo, me to spominja na ta proces odnosa med obliko-bitjem in med Absolutom-VseNič. Če pa ti dejansko doživljaš "to" ali nekaj druga, pa sam oceni.. Mogoče pa te mejne izkušnje le pripravljajo na nekaj mnogo več, kar še sledi,.. V tvojem opisu je mnogo trdega upora in vere v borbo ipd.. Predvidevam, da v teh tvojih prestopih ti sedaj treniraš, kako prestavljati vajeti v upravljanje z realnostjo in enkrat gredo vajeti k tej prirojeni duši, drugič pa k tej paranormalni formi.. In ti prehodi so res odličen trening, da bi vajeti dal tudi Absolutu.. ampak da prepustiš vajeti Absolutu-Vsemu/Niču, pa za moraš za tako izkušnjo biti pripravljen umreti.. A pri tebi čutim močan upor do tega.. Besede "smrt", ne ni mišljena kot smrt telesa, saj če "le umreš" fizično, ni nujno da bo to dovolj, da bi nato imel izkušnjo Absoluta - Vsega in Niča. Ker kar si zdaj, si vsepovsod in vedno.. In če se smrti bojiš, boš zablokiran za njo tudi "po smrti" in "med njo", zato boš le nadaljeval enako navidezno formo, enako navidezno realnost in se boš tudi še kdaj rodil v enako formo in realnost (v isti ali drugi čas)..
Stikalo ki ne prižge luči:
Če prižgeš stikalo in se luč ne prižge, to pomeni da si takrat v lucidnem stanju.. Če recimo kot Rudi spiš in se ti to zgodi med sanjami, ti to stikalo lahko pomaga, da to prepoznaš kot triger, da se znotraj sanj lucidno prebudiš in postaneš luciden-zavesten sanjalec (brez da se ob tem fizično zbudiš iz sanj).. In če ti to uspeva že med sanjami, pomeni da ti bo enkrat kmalu začelo uspevati tudi v budnem stanju! In ko se ti to zgodi-dogaja v "budnem stanju", to pomeni pomeni, da ti lucidnost vstopa sedaj tudi v ta "budni del" življenja in da boš kmalu lahko videl realnost, tako kot je, brez olepšav, iluzij, mask in boš dojel "to kar je".. In ko se bo to zgodilo boš dojel, da je budnost spanje in da lucidnost pomeni prebujenje znotraj teh sanj..
Kdor ni luciden, namreč spi tako čez dan kot tudi čez noč. Lucidnost pa je prebujenje iz spanja in ozaveščenje tega "kar si".. To "kar si", pa ni definirano z ne z dnevom in ne z nočjo.. Saj če si "uspavana duša" in si uspavan tako podnevi kot ponoči. Lahko pa si prebujena duša in tudi to si potem tako podnevi kot ponoči..