Če registriram psarno rabim pogoje,prostor če tega nimam,nimam možnosti potem še vedno lahko hodim v službo vsak dan in tavam kot izgubljena duša in tako moje življenje ni nič vredno,nimam smisla.Lahko hodim ven,na sprehode med prijatelje ampak tako sem lahko samo še bol nesrečna,zame nima pomena. 
Potem je lahko svet ves črn.Tako tudi razmišljam o ljubezni,podobno.Če nimaš nekoga,da te ima rad,da maš ti njega,kaj boš na svetu?
Hojla Aboyanasanna
Če te prou zastopim:
Želiš si imet psarno /cilj/ in če je nimaš /predvidevam da je še nimaš/, tvoje življenje zato nima smisla in ni vredno nič. Torej, ker cilj ni dosežen, je življenje brez pomena. To je težko breme a ne. In verjamem, da človeka čist potre, če tako razmišlja in doživlja. Ker, mislm, dons je kr težko, da si človek nekaj zaželi in da se najde nekdo, ki mu to željo izpolni, kaj šele, da mu jo izpolni takoj. Pravzaprav, težko se najde človeka, ki bi se čutil dolžnega, da nekomu izpolni željo, razen staršev morda, ki se čutijo dolžne izpolniti željo svojemu otroku, a ne. Ti pa nisi otrok, tako da ti verjetno ne bo lahko najti nekoga, ki bi ti izpolnjeval želje...kakršnekoli že.
Zdej, če ni nobenga, ki bi se čutil dolžnega ti izpolnjevat želje /cilje/, si jih boš morala verjetno izpolnjevat kr sama. Kar bo pa težko verjetn, če se ti življenje zdi brez pomena, če si nesrečna, če želja ni izpolnjena. Ker človk, ki je nesrečen, ki se mu zdi vse brez veze, brez pomena, ... se težko pripravi do tega, da bi kaj naredil za to, da se mu želja uresniči. Ker če se človk smili sam seb, če se mu zdi vse brez pomena, če je nesrečen... porablja svojo energijo in cajt za to, da se smil sam seb, da gleda življenje kt nekej, kar je brez pomena, da je nesrečen in mu zato zmanjka energije in cajta za to, da si pripravi načrt, kako izpolnit svojo željo, kakšne korake bo moral narediti za to. In seveda je treba pol te korake tud delat z vero v uspeh in z zanosom, z voljo, z energijo, spremljat napredek in se vsak dan sprot odločat, kje je in kako naprej. In to tud zahteva velik energije in cajta in vztrajnosti, ki pa je človk najbrž nima, če jo porablja za smiljenje sam seb in za gledanje na življenje kt nekej črnega, brezveznega.
Enostavno to dvoje...smiljenje seb /svet je grd, nesrečen sem/ in ustvarjalnost /svet je lep, srečen sem/ ... ne gresta skupaj. Al eno al pa drugo. Odločt se je treba.
In ti, samo ti si tista, ki se lahko odloč. Noben drug...ne fant, ne starši tvoji, ne prijatelji... noben. Samo ti, Aboyanasanna.
Če boš nesrečna in se ti bo življenje še naprej zdelo brez pomena, ker še nimaš psarne...če boš pričakovala od fanta, da te mora razumet, da te mora poslušat...da te mora imeti rad...in bo življenje brez smisla, če tega on ne bo počel, pomeni, da si se odločila. Odločila si se, da odgovornosti za svoje življenje, za svojo srečo in nesrečo ne prevzemaš nase, da ga predajaš v tuje roke, odločila si se za smiljenje sama seb in za to, da so drugi krivi za to, kako se maš ti. Odločila se boš za grd svet.
Če boš začela sama izponjevat svoje želje in delat vse korake, ki so potrebni, da se ti uresničijo in se zanašat nase, si se odločila, da si za svoje življenje, svojo srečo in nesrečo odgovorna ti, da svoj svet kreiraš ti in da bo tak, kot si ga boš ti ustvarila. In dejanja tvojih staršev, tvojega fanta ne bodo tista, ki ti bodo dirigirala, a boš srečna al nesrečna, a bo svet lep al ne, a ma življenje pomen al ga nima. Odločila se boš za lep svet.
Tvoja izbira je.
Res je, starši so ti naredl velik hudga, ampak zdej si odrasla in ne morš se več zgovarjat nanje in opravičevat svojega vedenja s češ, taka sem zarad njih. Od tebe je odvisn, kakšna boš zdej in naprej....ne od njih.
Drž se, Aboyanasanna
se res zamišliš,ko nekdo take trditve piše,res izpade neumno vse skupaj.
