LEVICA , 10.02.2020 .... Škodljivi učinki privatizacije ...
V Levici nasprotujemo privatizaciji podjetji v državni lasti.
Že vrsto let opozarjamo na problematičnost tako imenovanih privatizacijskih procesov,
katerih žrtev so največje slovenske sistemske banke, nosilci strateške infrastrukture
ter pomembni regijski zaposlovalci.
Da bi razkrili številne škodljive učinke, ki jih jih prinaša nepremišljena privatizacije,
in da bi se začeli o njih pogovarjati in jih reševati, smo danes sklicali nujno sejo Odbora za
finance.
Primeri Gorenja, NKBM ali Adrie Airways kažejo, da privatizacija povzroča vedno večjo centralizacijo upravnih dejavnosti, medtem ko na obrobju pa povzroča socialno degradacijo, izgubo delovnih mest in pustošenje bančne infrastrukture.
Zato tudi vladi predlagamo, da pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije treh največjih
slovenskih bank (NLB, NKBM in Abanke) in privatizacije podjetji na zaposlenost,
investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah ter pripravi načrte za sanacijo
škodljivih učinkov privatizacije, s prednostno obravnavo gospodarsko in socialno najbolj občutljivih regij.
Primer: Gorenje
Lastnik velenjskega Gorenja, Kitajska
družba Hisense, v letošnjem letu načrtuje odpustitev 176 delavcev. 190
delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas, so pogodbe že potekle z
31. januarjem 2020, 47 delavcev pa je šlo na čakanje pred upokojitvijo.
Poleg tega kitajski lastnik na ravni družbe Hisense Gorenje Europe (HGE)
napoveduje še dodatno »optimizacijo proizvodnje« in »reorganizacijo
delovnih mest«, kar so zgolj evfemizmi za nadaljnje množično odpuščanje.
V teku je tudi selitev proizvodnje na zunanje izvajalce: varnostnike in
klicne centre so že »outsourcali«, trenutno pa se dogovarjajo tudi o
»outsourcanju« čistilnih servisov.
V Levici smo od vsega začetka
opozarjali, da prevzemnik, ki ga je Cerarjeva vlada ignorantsko
prikazovala kot rešitelja velenjske skupine, v posel ne vstopa iz
dobrodelnih vzgibov, ampak z enim samim namenom – povečanjem dobičkov.
Kot kaže pa domnevni rešitelj Gorenja ne bo le grobar njegovih delavcev,
temveč bo prispeval tudi k nadaljnji gospodarski in socialni
degradaciji Savinjske regije. Uprava Gorenja bo namreč po novem postala
del predstavništva Hisense Gorenje Europe (HGE), ki se je formalno že
preselil v Ljubljano. S tem se vzpostavlja tipična delitev dela ne
središče in obrobje: upravne dejavnosti z dobro plačanimi službami za
visoko-kvalificirane kadre se selijo v Ljubljano, s čimer prihaja do
centralizacije upravne gospodarske dejavnosti, na obrobju pa ostaja le
še proizvodnja, ki temelji na intenzivnem izkoriščanju poceni delovne
sile. Primer Gorenja dokazuje, da privatizacija pomembnih državnih
podjetij s poslovnimi obrati na obrobju, poglablja neenakomerni
gospodarski razvoj med središčem in obrobjem.
Primer: banke
Zaposlenim v privatiziranih bankah se ne godi veliko bolje. Spomnimo,
da je Cerarjeva vlada leta 2016 Novo kreditno banko Maribor (NKBM),
prodala plenilskemu skladu Apollo Global Management in Evropski banki
za obnovo in razvoj (EBRD).
V Levici smo tudi v tem primeru od
vsega začetka opozarjali, da skladov kot je Appolo ne zanimajo strateško
premišljene, dolgoročne naložbe v slovenski bančni sistem, temveč
agresivno izčrpavanje bank z namenom hitrega doseganja višjih donosov.
Končni cilj pa je ogromna provizija, ki si jo sklad obeta od prodaje
bank drugim lastnikom. “Po
prevzemu lastništva NKBM je Appolo nemudoma začel z »optimizacijo«
poslovanja in v pičlega pol leta odpustil 14% vseh zaposlenih, kar je
okrog 240 ljudi. Leta 2017 je NKBM zaprl 9 poslovalnic na podeželju,” je opozoril poslanec Prmož Siter.
Sklad Apollo, kateremu je Šarčeva
vlada lani nespametno prodala še Abanko, je postal eden od največjih
akterjev na slovenskem bančnem trgu. Tega v končni instanci zanima
visoka kupnina od prodaje banke, katero bo lažje dosegel z nadaljnjo
centralizacijo poslovanja: s prodajo pa bo iztržil več, če bo večino
poslovanja banke prestavil v mestna središča ter se znebil nerentabilnih
poslovalnic in bankomatov na gospodarsko podrazvitem in redko
poseljenem podeželju.
Enako strategijo je v postopku
privatizacije ubrala tudi NLB, od katere je kar Evropska Komisija
zahtevala zaprtje 15 poslovalnic v zameno za odobritev državne pomoči.
Po tem, ko so kot domine padle NLB-jeve poslovalnice in bankomati, je
na podeželju več 10 tisoč ljudi ostalo brez dostopa do osnovne bančne
infrastrukture.
Kaj predlagamo
V Levici bomo od vlade, ki opravlja tekoče posle, na odboru za finance zahtevali dvoje:
1) da opravi evalvacijo učinkov privatizacije največjih slovenskih bank in
privatiziranih podjetji na zaposlenost, investicije in druge
makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah;
2)
da na podlagi opravljenih evalvacij, pripravi ukrepe za sanacijo škodljivih učinkov privatizacije in pri tem prednostno obravnava
gospodarsko in socialno najbolj občutljive regije, ter pripravi nabor
ukrepov, ki bodo preprečili nadaljnjo škodljivo privatizacijo podjetij
in bank v državni lasti.
Na nujni seji odbora bomo predlagali (sklepe), da Vlada RS:
- pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije treh največjih slovenskih bank
- (NLB, NKBM in Abanke) na zaposlenost, investicije in druge
makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah, v
katerih te banke opravljajo oziroma so opravljale svojo gospodarsko
dejavnost, vključno z analizo dostopnosti posameznikov do osnovne bančne
infrastrukture (zlasti poslovalnic in bankomatov).
- pripravi
celovito evalvacijo učinkov prodaje vseh podjetij, ki so v zadnjih
desetih letih iz posrednega ali neposrednega večinskega lastništva
Republike Slovenije prešla v večinsko lastništvo zasebnih ali tujih
državnih lastnikov na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske
kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah, v katerih ta
podjetja opravljajo oziroma so opravljala gospodarsko (administrativno
in proizvodno) dejavnost.
- pripravi
celovito evalvacijo učinkov privatizacije vseh podjetij in bank v
zadnjih desetih letih na reorganizacijo proizvodnih in administrativnih
dejavnosti, s poudarkom na vplivu na število, delovne obremenitve in
pravice zaposlenih, na geografsko relokacijo proizvodnih in
administrativnih dejavnosti ter prenos gospodarskih aktivnosti na
zunanje izvajalce;
- na podlagi opravljenih evalvacij, pripravi ukrepe za sanacijo škodljivih učinkov
privatizacije, s prednostno obravnavo gospodarsko in socialno najbolj
občutljivih regij, ter ukrepe, ki bodo efektivno preprečili nadaljnjo
škodljivo privatizacijo podjetij in bank v državni lasti.