Tole bo še pomembna reč ...zlati, ko bomo razmišljali tudi o rezultatih volitev ... pa da ne bo kdaj izginilo iz arhiva novic objavljam v celoti ...
20.01.2022
Zakaj urad za preprečevanje pranja denarja tik pred volitvami dobiva praktično
neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in posege v
zasebnost?
Izbrancu SDS bi dali v roke največjo bazo podatkov v državi
https://necenzuriran...v-drzavi-937703
Ena od prvih tarč SDS po zamenjavi oblasti je bil urad za
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
Od marca lani ga vodi Damjan Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg
vrednostnih papirjev (ATVP) v času prve Janševe vlade.
V zadnjih mesecih je vse več informacij, da ga je začel spreminjati v orodje za politično
obračunavanje z nasprotniki vladajoče stranke. Tik pred volitvami želi
koalicija še okrepiti njegovo moč. Še več: Žugelj bo očitno v roke dobil
največjo bazo podatkov v državi.
To mu bi omogočil nov
zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je
včeraj v drugem branju potrdil parlamentarni odbor za javne finance.
Spisali so ga na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS).
Predlog zakona močno povečuje pooblastila urada:
1.
Njegovi inšpektorji bodo tako imeli pravico brez sodne odredbe vstopiti
v prostore proti volji njihovega lastnika – fizične osebe ali podjetja.
Tam bodo lahko pregledovali dokumentacijo, brskali po elektronskih
komunikacijskih napravah in opravljali druga preiskovalna dejanja.
2.
Banke, hranilnice in druge plačilne institucije bodo morale uradu
poročati o vseh gotovinskih in negotovinskih transakcijah nad 15.000
evrov, ne glede na to, ali so te po kriterijih pranja denarja ali
financiranja terorizma tvegane ali ne.
3. Urad bo lahko zbiral podatke iz praktično vseh evidenc v državi in
to ne glede na to, ali in v kolikšni meri jih bo sploh potreboval za
izpeljavo konkretnih postopkov. Imel bo dostop do podatkov Banke
Slovenije, finančne uprave (Furs), centralnega registra prebivalstva,
geodetske uprave (Gurs), uprave za pomorstvo, okrajnih sodišč, centralne depotne družbe, evidenc
osebnih izkaznic, potnih listin in vozniških dovoljenj, o pokojninskih
in zdravstvenih zavarovanjih, kazenskih evidencah, centralnih zbirkah
podatkov, ki zajemajo pravice iz javnih sredstev ...
Preberite še:
Kaj se dogaja na uradu za boj proti pranju denarja
Nikoli ne boste izvedeli, da vas preiskuje urad
To pomeni, da bodo lahko inšpektorji urada pridobili podatke o finančnih
transakcijah, nepremičninah, morebitnih pravnomočnih obsodbah, sodnih
postopkih, zdravstvenem zavarovanju in prejetih socialnih transferjih
izbrane osebe, ne da bi ta za to vedela. Na uradu jih bodo lahko hranili
12 let, pri čemer tej osebi ne bodo razkrili, zakaj so jih sploh
potrebovali.
Vse to odpira velik prostor za zlorabe podatkov v
politične in druge namene. Uslužbenci urada bodo tako lahko pridobljene
podatke posredovali tudi drugim organom, če bodo ti od urada zahtevali
finančne informacije in analize.
Katerim organom, bi po predlogu zakona določil trojček ministrov: za finance, notranje zadeve in pravosodje – v
sedanji vladi torej Šircelj, Aleš Hojs in Marjan Dikaučič. K odločanju o tem, kdo vse bo lahko pridobival te podatke, jih po predlogu zakona ne zavezujejo nobeni kriteriji.
Poslanci so predlogu zakona prižgali zeleno luč, čeprav je parlamentarna služba
za zakonodajo nanj spisala kar 17 strani pripomb.
Opozorila je, da več členov ni skladnih z ustavo, saj omogočajo neselektivno zbiranje
podatkov in nesorazmerno posegajo v pravico posameznika do seznanitve s
svojimi osebnimi podatki. "Predlog zakona ne našteva jasno osebnih
podatkov, ki se obdelujejo na njegovi podlagi ali to prepušča
podzakonskemu predpisu ministra, daje uradu za preprečevanje pranja
denarja praktično neomejena pooblastila za pridobivanje podatkov na
zalogo ...," piše v mnenju, ki ga je podpisala vodja službe Nataša Voršič.
Da so pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v
zasebnost določena tako rekoč neomejeno in presegajo pooblastila vseh
drugih državnih organov brez ustreznih varovalk, so opozorili tudi v
uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik.
"Urad, ki je del izvršilne veje oblasti, poroča le vladi in ne državnemu
zboru, hkrati pa po lastni presoji lahko celo zavrne posredovanje
podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji," so poudarili. Kljub
velikanskim količinam podatkov, s katerimi bodo lahko po novem
razpolagali, so na uradu še vedno prepričani, da informacijska
pooblaščenka ni pristojna za njihov nadzor.
Preberite še:
Nova24TV zagnali z gotovino iz mreže za pranje denarja #dokumenti
Menjave, anonimke, zapiranja računov, pritožbe bank ...
Prvotni predlog zakona je bil sicer v javni obravnavi novembra 2020. Za
pripombe je bilo na voljo le 14 dni. Toda vladajoča stranka se ga je
odločila skozi parlament spraviti šele po tem, ko so vse vzvode
odločanja na uradu prevzeli njeni ljudje.
Takoj po lanskem prihodu na
urad je Žugelj zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive
transakcije Lea Pongraščiča. Gre za oddelek, ki
sprejema podatke od zavezancev, nekaterih državnih organov, nadzornih
organov in tujih sorodnih uradov. Na položaj vodje sektorja je imenoval Simono Kaučič, ki jo je na urad lani pripeljal Žugljev začasni predhodnik Ivan Kopina, nekdanji dolgoletni občinski svetnik SDS v občini Straža.
To je bila le ena od sprememb. Žugelj se je tako iz prostorov urada
odločil preseliti dokumentacijo o zadevah, ki jih je urad vodil v
zadnjem desetletju in pol.
Več nepovezanih virov pa nam je že pred
meseci potrdilo, da naj bi vodilni na uslužbence pritiskali z zahtevami
za obravnavo ljudi, ki niso po volji vladajoče stranke.
Žugelj je junija lani "absolutno zanikal", da bi uslužbencem urada predložil seznam
pravnih in fizičnih oseb za uvedbo postopkov proti njim.
Po naših informacijah so že takrat na uradu v nasprotju z dotedanjo prakso začeli
pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev zakonodaje.
Ali so jih pisali ljudje iz krogov SDS, uradno ni znano.
Prav na podlagi podatkov, ki so jih dobile z urada, so banke lani v Sloveniji
zaprle račune več posameznikom.
Med njimi so bili po naših podatkih tudi
nekateri znani podjetniki, ki niso po volji sedanje oblasti.
Več bank naj bi lani pomisleke o delu urada lani izrazilo tudi Združenju bank.
Od urada so namreč prejele zahtevo, da podatkov o posamezni osebi in
podjetju ne smejo več posredovati po standardni elektronski poti, ampak
prek fizičnih nosilcev podatkov.
Na Združenju bank so nam pojasnili, da s
konkretnimi primeri niso seznanjeni, za pojasnila pa so nas napotili na
urad. Poudarili pa so, da predpisi v nekaterih primerih dopuščajo izjeme od običajne elektronske poti.
Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto