Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Dodatki zivilom v prodaji


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
72 komentarjev na to temo

#51 ZVEZANI

ZVEZANI
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 179

Objavljeno: 13. marec 2007, 10:15

Zdi se mi primerno na tem mestu objaviti tale seznam, ki mi ga je poslal eden od obiskovalcev.
DODATKI ŽIVILOM V PRODAJI
(Klinika za Pediatrijsko onkologijo Duesseldorf)
NENEVARNI DODATKI:

E100, E101, E103, E104, E105, E111, E121, E130, E132, E140, E151, E152, E160, E161, E162, E175, E180, E200, E201, E202, E203, E236, E237, E238, E260, E261, E263, E270, E280, E290, E300, E301, E303, E305, E306, E307, E308, E309, E322, E325, E326, E327, E331, E334, E335, E336, E337, E382, E400, E401, E402, E403, E404, E405, E406, E408, E410, E413, E414, E420, E421, E422, E4s0, E471, E472, E473, E474, E475, E480
SUMLJIVE SNOVI:

E125, E141, E150, E153, E171, E172, E240, E241, E477
NEVARNE SNOVI:

E102, E110, E120, E124
SNOVI ŠKODLJIVE ZDRAVJU:

MOTNJE ČREVESJA - E220, E221, E224, E232

MOTNJE PREBAVE - E338, E339, E340, E341, E450, E461, E463, E465, E466

KOŽNA OBOLENJA - E230, E231, E232, E233

UNIČUJE VITAMIN B12 - E200

POVIŠUJE HOLESTEROL - E320 in E321

DRAŽI ŽIVCE - E311 in E312

POVZROČA VNETJE USTNE VOTLINE - E330

(*E330 je najnevarnejši dodatek in povzroča raka).
Najdemo ga v Schweppes-limona, nekaterih senfih, nekatere brezalkoholne pijače, nekateri siri, gobe v konzervi, meso rakov v konzervi....
DODATKI, KI POVZROČAJO RAKA:

POGLAVITNI: E131, E210, E211, E213, E214, E215, E216, E217, E239

POZOR*: E123 JE ZELO STRUPEN IN V ZDA PREPOVEDAN…

UPORABLJAJTE TA POPIS PRI NAKUPU ALI SI GA NEKJE OBESITE.
GRE ZA VAŠE ZDRAVJE IN ZDRAVJE VAŠIH OTROK.
PREPREČITE UPORABO TEH DODATKOV IN BODITE TUDI SICER PAZLJIVI PRI IZBIRI ŽIVIL.
kUPEC IZBIRA SESTAVINO PROIZVODOV. RAZMIŠLJAJTE O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVJU VAŠIH OTROK!
(*prepis raziskav Klinike za Pediatrično onkologijo - Duesseldorf)


in kateri Eji so danes popularni? :sori:

#52 Gost_sstane_*

Gost_sstane_*
  • Gost

Objavljeno: 13. marec 2007, 10:21

in kateri Eji so danes popularni? :sori:

EURI x:Dx

#53 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 6. februar 2008, 02:58

za tiste, ki spodaj napisanemu niso verjeli, niso prisluhnili, celo mislili, da pretiravam - sedaj podprto se z zanimivim video prispevkom.


Natrijev glutaminat (MSG) – Glutaminska kislina

Natrijev glutaminat (MSG, engl. Mono Sodium Glutaminat) se skriva za mnogimi imeni
dodatkov, ki jih proizvajalci predelane hrane dodajajo v svoje prehranske izdelke, da bi jih
ljudje rajši jedli.


Zgodovina

C eprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že ve c kot tiso c let, so šele
leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1910 so jo za c eli
industrijsko pridelovati. Do leta 1956 je bila pridelava po c asna in draga. Ko pa so jo Japonci
leta 1956 za c eli pridelovati s pomo c jo bakterijske fermentacije, se je njen pohod v prehransko
industrijo zares za c el. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije.
Prvi dokaz o možganskih poškodbah, ki jih provzro c a MSG, je bil objavljen že leta 1957
(Lucas, D.R. and Newhouse, J. P. The toxic effect of sodium-L-glutamate on the inner layers
of the retina. AMA Arch Ophthalmol 58: 193-201, 1957); prve raziskave in poro c ila o
škodljivosti te kisline so bile objavljene leta 1968 (Kwok, R.H.M. The Chinese restaurant
syndrome. Letter to the editor. N Engl J Med 278: 796, 1968); prvi izsledki o debelosti in
drugih škodljivih posledicah uživanja MSGja pa so prišli v javnost leta 1969 (Olney, J.W.
Brain lesions, obesity, and other disturbances in mice treated with monosodium glutamate.
Science. 164: 719-721, 1969).

Škodljivost

Predelana hrana z dodanim MSGjem je dokazano vzrok za naslednje bolezni in zdravstvene
težave: raznorazni kožni izpuš c aji, astma, možganske poškodbe, zmanjšana sposobnost
u c enja, motnje pri delovanju endokrinih žlez, telesna odvisnost, možganska kap, epilepsija,
shizofrenija, strah, depresije, degenerativne nepravilnosti kot je ALS, Parkinsonova bolezen
in Alzheimerjeva bolezen..Glutaminska kislina v dolo c enih okoliš c inah deluje kot
nevrotoksin, povzro c a nevronske degeneracije in celi c no smrt. Že ve c desetletij je dokazano,
da MSG povzro c a debelost in telesno odvisnost. V ve c kot 100 razli c nih znanstvenih študijah
po svetu so znanstveniki poredili miši na ta na c in, da so jim vbrizgali MSG. C e pogledamo
miši v naravi, ne najdemo nobene, ki bi bila debela. MSG pri miših pove c a koli c ino insulina,
ki ga proizvaja trebušna slinavka za trikrat - zato se miši za c nejo rediti. Kaj pa ljudje?
Evropska unija je pred kratkim objavila izsledke, da je zmeraj ve c ljudi debelih in da ima
zmeraj ve c ljudi sladkorno bolezen. Uživanje hrane obogatene z MSGjem je ena glavnih
vzro c nih povezav.
MSG se nahaja v skoraj vsaki predelani hrani. Tam, kjer ga ne moremo najti, se skriva za
drugimi imeni, npr HVP ( hidroliziran rastlinski protein). Pri vsaki predelani hrani moramo
paziti tudi na izjave, kot je npr. naravna aroma, dodan okus…Tu se tudi skriva MSG. MSG je
predvsem v hrani, ki jo otroci najraje jedo. Pa ne da so otroci zaradi tega zmeraj bolj debeli?!.
Preverite npr. c ips, skoraj v vsakem je dodan MSG. In kako radi ga jedo otroci.
Zakaj ga proizvajalci tako radi dodajajo predelani hrani? Odgovor je preprost. MSG v telesu
proizvaja podobno odvosnost, kot to delajo raznorazne droge in posledi c no ljudje tako hrano
rajše jedo. Skratka, ko gremo mimo polic s hrano, bomo raje izbrali hrano, ki nam tako prija
in tekne---in to je skoraj zmeraj tista, ki ima dodan MSG. Zopet poglejte pakirano hrano,
nizkomaš c obne solatne prelive, konzervirane juhe,..in c e že vi ne, bodo vaši otroci takoj šli k
polici s c ipsom. Poglejte verige s hitro prehrano. V skoraj vseh izdelkih je MSG. In zakaj ni
MSG prepovedan? Zato ker ga FDA (Federal Drug Administration) ni nikoli prepovedala,
c eprav je bilo v zadnjih 30 letih objavljenih ogromno študij, ki govorijo o škodljivosti,
odvisnosti in debelosti, ki jih povzro c a prav MSG. In zakaj ga ni? Zato ker je mo c an lobi
prozvajalcev hrane tako zahteval. In mi vsi radi zobamo to hrano in se veselo debelimo, pri
tem zelo uživamo ter nekako ne moremo nehati jesti npr. c ipsa, ko ga enkrat odpremo in je na
mizi. Poizkusite npr. CHIO CHIPS ( +20% gratis), ki ga dobite v vseh trgovskih centrih.
Izvrsten okus. Ne moreš ga nehati jesti. Poglejte kaj mu je dodano- seveda tudi MSG. In ta
c ips je samo en izdelek od stotin drugih, ki vsebujejo MSG.

Kaj je MSG?


Glutamin - MSG je tehni c no gledano sol glutaminske kisline. Glutaminska kislina je aminokislina, ki
se v naravi nahaja v rastlinskih in živalskih beljakovinah. Ni esencialna aminokislina, telo jo za svoje
potrebe sâmo proizvaja. Glutaminska kislina naravno nastopa v beljakovinah, kjer je povezana
v dolge verige aminokislin. V naravi nastopa v dveh oblikah L-glutaminska kislina in D-
glutaminska kislina. L-glutaminska kislina vezana v beljakovine ne povzro c a težav. D-
glutaminska kislina pa ne nastopa samostojno v višjih oblikah organizmov. Najdemo jo samo
v nekaterih bakterijah (njihovih celi c nih stenah). D-glutaminska kislina se v telesu ne razgradi
na enak na c in kot L- glutaminska kislina. Encimi, ki skrbijo za razgraditev glutaminske
kisline namre c ne prepoznajo D- oblike in jo ignorirajo.
Glutaminsko kislino, ki samostojno nastopa izven beljakovin, imenujemo prosta glutaminska
kislina. Pridelana glutaminska kislina – MSG poleg L- glutaminske kisline vsebuje tudi D-
glutaminsko kislino, piroglutaminsko kislino in druge škodljive primesi. In ta MSG povzro c a
vse zgoraj naštete bolezni.
Vsaka glutaminska kislina, ki jo umetno (izven telesa) pridobimo kot samostojno
aminokislino in ki jo uporabljamo kot dodatek v prehranski industriji, kozmetiki, zdravilih,
gnojilih, itd, lahko povzro c i razli c ne telesne okvare in bolezni.
MSG nastane, ko s pomo c jo npr. hidrolizacije (raztopitev spojine v vodi) razbijemo
beljakovino na njene sestavne dele - aminokisline - glutaminsko kislino. Postopki
pridobivanja MSGja se delijo na hidrolizo, sintezo in mikrobno fermentacijo.
S hidrolizo presekamo aminokislinske verige in na ta na c in se posamezne aminokisline
osvobodijo in nastopajo samostojno. V postopku hidrolize uporabljajo kisline, encime
(bakterije) in fermentacijo. V postopku hidrolize s pomo c jo hidroklorne (solne) kisline
nastanejo tudi mono in diklorpropanoli, ki so dokazano karcinogeni. Torej povrh vsega
slabega, procesirana glutemi c na kislina - po doma c e MSG - vsebuje tudi kancerogene
spojine (glej Food Chemical News, December 2, 1996. Pp.24-25). Zavedati se moramo, da
procesirana glutaminska kislina ni enaka glutaminski kislini, ki se naravno nahaja v
nepredelani hrani in v c loveškem telesu.

Kaj lahko postorimo?


Predvsem se moramo ozavestiti, da ni vsaka procesirana hrana tudi zdrava, ne kupujmo in ne
uživajmo hrane, ki ima dodan MSG ali njemu podobne izboljševalce okusa. Prepri c ati se
moramo, da jemo zdravju škodljivo hrano, c e ta vsebuje MSG ali podobne dodatke. Še najbolj
neodgovorno in škodljivo pa je, da tako hrano nudimo svojim otrokom.
Splošne informacije o škodljivosti MSGja najdete v knjigi Slow Poisoning of America
(http://www.spofamerica.com) , ki jo je napisal John Erb.
Podrobne informacije se nahajajo na spletni strani http://www.truthinlabeling.org
In c e še ne verjamete o škodljivosti MSGja, si informacije poiš c ite na spletni strani
http://www.pubmed.com, vtipkajte iskalno besedo MSG Obese in dobili boste najmanj 115
medicinskih študij o povezanosti MSGja z debelostjo in diabetesom
In c e še zmeraj ne verjamete, si lahko podobne izsledke preberete celo na spletni strani
proizvajalcev hrane, kjer reklamirajo MSG (http://www.msgfacts..../msgfact12.html).


vir: http://tux.kabi.si/k...on/docs/MSG.pdf



#54 Gost_sstane_*

Gost_sstane_*
  • Gost

Objavljeno: 6. februar 2008, 10:43

za tiste, ki spodaj napisanemu niso verjeli, niso prisluhnili, celo mislili, da pretiravam - sedaj podprto se z zanimivim video prispevkom.

Free, boš videl, da boš na koncu ugotovil, da je vse, razen soli, škodljivo :sori:

#55 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 15. julij 2008, 15:52

Tale tvoja trditev marsikaj pove o tvoje razmisljanju!

Ce ti povem, sem o tem ze razmisljal in ne samo enkrat. vsekakor pa do tako enostranskih zakljuckov nisem prisel. Imam dovolj znanja, da kaj takega ne bi napisal, in dovolj eticnosti, da se ne bi sprenevedal in bil tako zelo samopomemben, da bi kaj takega trdil.
Dokler je sol, oceani, sadje, zelenjava, hrana sploh izpostavljena okoliscinam vpliva cloveka, podnebja, vode, zemlje, zraka, sevanj itn... lahko govorimo o procentnosti kvalitete, bioenergetski, prehranski in se kaksni vrednosti zivila. Pa se to je zelo odvisno od individualnih posameznikovih potreb.
Vsekakor pa ne moremo govoriti in celo lociti to je dobro in to ne (vsaj v taki meri kot jo navajas ne) ali celo trditi samo eno dobro, vse drugo pa ne! Taksno razmisljanje je enostransko, nerazumno in samopomembno.

Taksno je pac moje stalisce o tvojem komentarju.

Sicer pa je sol blagoslov narave! Zivilo, ki nam daje zelo veliko! Nase zdravje je v veliki meri odvisno tudi od uzivanja soli; neposredno ali posredno preko sadja, zelenjave in zivil sploh.
In zelo se strinjam v tem, da sama sol, kakor ekoloska zivila sploh niso se dobila prave veljave in vrednosti v misljenju ljudi, kakor morda tudi svoji ceni!

In ce ze pravis, potem bi nekdo ki "zivi od prane" (tudi v sloveniji so) kamot lahko rekel da je sol skodljiva in da je le prana dovolj neobremenilna in dovolj subtilna (ne groba) za cloveski organizem.
Ampak to so ekstremi, katerih sirsa mnozica ljudi se ni sprejemljiva.
In ce bi meni znal dokazati da ima tvoja trditev plodna tla, bi tudi pogovor bil lahko drugacen, bolj argumentiran, bolje bran, bolj zanimiv in v koncni fazi imel vec ucinka! Dokletr pa ostajamo samo na nivoju izjava brez argumentiranja pa zal ne moremo delac priti.

Free, boš videl, da boš na koncu ugotovil, da je vse, razen soli, škodljivo :sori:



#56 free

free
  • Srebrni član
  • Št. objav: 16 801

Objavljeno: 15. julij 2008, 16:25

hudooooooo! :palec: :palec:


Sodobni izzivi
- pesticidi in additivi v hrani, vitamiziranje otroške hrane

S problemi se zagovorniki alternativnega in zdravega življenja srečujejo tudi pri otroški hrani. Obstajajo zakoni, ki zahtevajo umetno dodajanje vitamina B1 v hrano, če jo želijo prodajati kot otroško. (Vanja Flucher, predstavnica otroške hrane Hulle. Veliko izzivov pa srečujemo tudi na področju pesticidov in additivov v hrani, kjer Janez Čretnik iz Mediacorja izpostavlja inšpektorje, ki se po njegovih izkušnjah ukvarjajo s problemi, ki to niso, pomembne stvari pa zapostavljajo.

49% od 52.000 vzorcev sadja in zelenjave prisotni ostanki pesticidov!
Dva neznatno mocna pesticida lahko v reakciji postaneta celo 1000x mocnejsa! O tem proizvajalec potrosnika ne obvesca, kakor tudi raziskav v tej smeri ni dovolj, kar pomeni tudi nemoc inspekcije!



#57 Giia

Giia
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 3

Objavljeno: 7. marec 2013, 14:26

POVZROČA VNETJE USTNE VOTLINE - E330

 


(*E330 je najnevarnejši dodatek in povzroča raka).
Najdemo ga v Schweppes-limona, nekaterih senfih, nekatere brezalkoholne pijače, nekateri siri, gobe v konzervi, meso rakov v konzervi....

 

To pa ne bo držalo, E330, gre za citronsko kislino!

 

Pridobiva se iz limon. Uporablja se v keksih, konzerviranih ribah, siru
in topljenemu siru, hrani za dojenčke, tortah in juhah, rženem kruhu,
brezalkoholnih pijačah in fermentiranih mesnih produktih.

 

Lp, Vesna



 


To temo je popravil/a Giia: 7. marec 2013, 14:28


#58 Giia

Giia
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 3

Objavljeno: 7. marec 2013, 14:52

Aja za več verodostojnih informacij, kaj je dovoljeno in koliko pa se najde tukaj: http://www.uradni-li...ontent?id=48650


To temo je popravil/a Giia: 7. marec 2013, 14:52


#59 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 7. marec 2013, 16:29

To pa ne bo držalo, E330, gre za citronsko kislino!

 

Pridobiva se iz limon.



 

Citronsko kislino se da pridobivati tudi iz citrusovk. Sledi postopek, da vam bo E330 bolj teknil:

 

Limoninemu soku dodajo koncentriran amonjak, zgostijo in lahko topni amonijev citrat oborijo s kalcijevim kloridom. oborina je težko topni kalcijev citrat. Po filtraciji, oborini dodajo 25%no žvepleno kislino, pri čemer se obori še težje topni kalcijev sulfat (gips) in po filtraciji te oborine ostane raztopina citronske kisline (ki jo potem tudi lahko kristalizirajo) - to je "laboratorijski postopek"

 

Industrijsko pa pridobivajo citronsko kislino s fermentacijo surovin ki vsebujejo sladkor, n.pr. melasa ali koruza, za fermentacijo teh snovi pa se uporablja plesen aspergilus niger (v zda in na kitajskem uporabljajo tudi transgene variante teh gljivic, kar v evropi sicer ni dovoljeno). Ta postopek zna biti precej "tricky", saj različni sevi plesni aspergilus niger proizvajajo pod različnimi pogoji strupe - t.im. mikotoksine.



#60 Silvija

Silvija
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 804

Objavljeno: 7. marec 2013, 16:42

Citronsko kislino se da pridobivati tudi iz citrusovk. Sledi postopek, da vam bo E330 bolj teknil:

 

Limoninemu soku dodajo koncentriran amonjak, zgostijo in lahko topni amonijev citrat oborijo s kalcijevim kloridom. oborina je težko topni kalcijev citrat. Po filtraciji, oborini dodajo 25%no žvepleno kislino, pri čemer se obori še težje topni kalcijev sulfat (gips) in po filtraciji te oborine ostane raztopina citronske kisline (ki jo potem tudi lahko kristalizirajo) - to je "laboratorijski postopek"

 

Industrijsko pa pridobivajo citronsko kislino s fermentacijo surovin ki vsebujejo sladkor, n.pr. melasa ali koruza, za fermentacijo teh snovi pa se uporablja plesen aspergilus niger (v zda in na kitajskem uporabljajo tudi transgene variante teh gljivic, kar v evropi sicer ni dovoljeno). Ta postopek zna biti precej "tricky", saj različni sevi plesni aspergilus niger proizvajajo pod različnimi pogoji strupe - t.im. mikotoksine.

Aaaaaaaaaaaaa horro-cb.jpgicon15.gif ? No, ker smo še lani debatirali o pripravi šabese ali drugega soka oziroma sirupa, ki ga delamo na surov način in sem tudi našla podatek, da citronska kislina ni škodljiv dodatek.



#61 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 7. marec 2013, 16:49

Mimogrede je pri "naravnih aromah" podobno. Če na deklaraciji piše "naravna aroma" brez dodatka iz česa je pridobljena (n.pr. "naravna jagodna aroma IZ JAGOD") lahko mirno sklepamo, da je "naravna aroma" nastala biotehnološko iz kakršnekoli naravne snovi (žagovine, slame....) s pomočjo bakterij, gljivc ali encimov.

 

V evropski uniji lahko proizvajalec kot "naravno aromo" deklarira vsako aromo, ki z fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki nastane iz izhodiščne snovi rastlinskega ali živalskega izvora (breskvino, orehovo in kokosovo aromo delajo n.pr. mikrobiološko s pomočjo raznih plesni, malino ponavadi iz cedrinega lesa....)



#62 Silvija

Silvija
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 804

Objavljeno: 7. marec 2013, 16:59

Noro. Ker se spoznaš na kemijo, kot vidim, bi te lepo prosila, če mogoče veš, kaj je to "vinski kamen". Sem šla gledat, če na vrečici kaj piše, ampak ga imam iz DM-ja in so navedene sestavine v nemščini. Na netu najdem, da je, kao,  NARAVNI. In na netu sem še našla, da je to naravni produkt pri vrenju vina. Morda imaš tudi o tem kakšno mnenje?



#63 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 7. marec 2013, 17:04

Aaaaaaaaaaaaa horro-cb.jpgicon15.gif ? No, ker smo še lani debatirali o pripravi šabese ali drugega soka oziroma sirupa, ki ga delamo na surov način in sem tudi našla podatek, da citronska kislina ni škodljiv dodatek.

saj, če bi bila citronska kislina sama po sebi škodljiva, bi bile tudi limone škodljive - pa niso. po moje tudi tehnološka citronska ni škodljiva, če je dovolj čista (predvidevam, da proizvajalci čistost sami preverjajo). problem ki ga imam jaz z dodatkom E330 je, da seveda nikjer ne piše, kje je bil ta E330 narejen - in kot rečeno - izven evrope uporabljajo za proizvodnjo lahko tudi gensko spremenjene seve aspergilusa niger - kar meni osebno ni prav (ker lahko sicer spojino čistiš in čistiš, na 100% jo pa težko sčistiš) :-)



#64 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 7. marec 2013, 17:16

Noro. Ker se spoznaš na kemijo, kot vidim, bi te lepo prosila, če mogoče veš, kaj je to "vinski kamen". Sem šla gledat, če na vrečici kaj piše, ampak ga imam iz DM-ja in so navedene sestavine v nemščini. Na netu najdem, da je, kao,  NARAVNI. In na netu sem še našla, da je to naravni produkt pri vrenju vina. Morda imaš tudi o tem kakšno mnenje?

Vinski kamen je trivialno ime za mešanico težko topnih soli vinske kisline. Glavne sestavine so kalijev hidrogentartrat in kalcijev tartrat. Nastaja pa pri skladiščenju vina (ki ga niso zadostno kemično ali fizikalno stabilizirali, da se vinski kamen ne bi pojavil) ali grozdnega soka.

Je naraven in se uporablja v glavnem za izdelavo vinske kisline in v kombinaciji z natrijevim hidrogenkarbonatom (=soda bikarbona) kot pecini prašek.



#65 Silvija

Silvija
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 804

Objavljeno: 7. marec 2013, 17:40

E super, hvala za odgovor. Sem se že večkrat spraševala, če je vinski kamen, ki naj bi bil boljši od kvasa,  vredu. icon1_thumbup.gif Se še priporočam za kakšne razlage Hydrogen.gif



#66 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 7. marec 2013, 18:59

Eden najbolj uporabljenih dodatkov k prehrani je E621 - mononatrijev glutamat ali na kratko "glutamat" -je "ojačevalec okusa", ki je sicer tudi naravno prisoten v mnogih živilih in ga prehrambena industrija na veliko proizvaja sintetično (s pomočjo bakterij) in dodaja svojim proizvodom

Glutamat je nevroaktivna substanca - vpliva torej na možgane. po domače povedano deluje tako: z zadostno količino glutamata je okusna tudi lepenka. Glutamat pa ni samo nevroaktiven ampak zna biti tudi nevrotoxičen (zna "ubijati" možganske  celice) in (doslej še ni znanstveno dokazano) sumijo, da je soodgovoren za demenco in alzheimer (in še marsikaj - debelost, ker baje omrtvi občutek sitosti....)

 

Ker pa je to pravzaprav že znano 40-50 let in marsikdo na deklaracijah pogleda ali je v nakupu "E621" ali "glutamat" ali "Na-glutamat", ga industrija skriva (in evropska zakonodaja to dovoljuje) pod raznimi imeni - "aroma", "začimba", "fermentirana pšenica" v "bio-izdelkih" se pogosto najde kot "izvleček kvasa" ali "ekstrakt kvasa" ali "kvasni izvleček" (nemško pa "Hefeextrakt").



#67 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 8. marec 2013, 10:55

citronska kilslina ni škodljiva, tukaj je kar fajn razloženoylflower.gif

http://andrej.mernik...ronske-kisline/

 

je pa res , preveč pa ni uredu , ker načenja želodčno sluznico.ylflower.gif

 

pa tale linkec:

http://senca.info/ad..._kategorija.php

http://senca.info/ad...goriji.php?id=3

andrej mernik mogoče nakaže kako je lahko prišlo do mnenja da je citronska kancerogena, ima pa precej naiven pristop glede neškodljivosti. čeprav citronska kislina seveda res ni škodljiva je izjava "če je dovoljena (po pravilniku o aditivih) ni škodljiva" precej dvomljiva, saj po tej logiki noben aditiv ni škodljiv - industrija uporablja samo take aditive, ki so po pravilniku o aditivih dovoljeni (in če slučajno uporablja take ki niso dovoljeni, jih gotovo ne deklarira).

 

citronska kislina pa verjetno tudi v večjih količinah ne bo načenjala želodčne sluznice, saj je relativno šibka organska kislina. eden sestavnih delov želodčnega soka je pa solna kislina (ki je precej močna mineralna kislina) in če bi kaka kislina "načenjala" želodčno sluznico bi bili vsi brez želodca...:-)



#68 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 8. marec 2013, 11:18

eh ne vem,če je tebe kdaj želodec bolel ali si imel rano na želodcu in podobno ...

ampak če ješ kislo te peče in boli ...oz bolj boli kot peče...

zato tudi ni priporočljivo jesti citrusov...

In po moje ravno zaradi sadnih kislin , oz citrusi imajo največ citronske kisline in nekaj c Vitamina ...

 

Ja močna  kislina v želodcu  ...samo misliš, če jo bi popil  da ti ne bi škodovala...huh.png oz razžrla vse živo ...

 

izhajam iz tega ....

če imaš rano na želodcu ti jo povzroča lastna solna kislina zato, ker zaščita želodčne kisline ne deluje pravilno. želodčni sok ima pH 1-1,5 (to je hudo, hudo kislo).

 

če bi popil solno kislino bi ti razžrlo vse "pred želodcem" - ustno votlino in požiralnik. če bi pa citronska kislina razžirala sluznice bi ti moral vsak čaj z limoninim sokom povzročati rane na sluznici v ustni votlini (ker ta nima protikislinske zaščite, kot želodčna sluznica).



#69 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 8. marec 2013, 13:45

jp ...

se strinjam ...misliš sluznica je načeta. In če bi dodajali razne kilsine , postane še bolj dražeča in boleča. In posledično zaradi tega se ne priporoča piti kislih zadev.

 

ampak:

lahko eksperimentiramo ..popijmo močno koncentracijo citronke ...( ne par kapljic  al pa pol deci sprešanega limoninega soka , )

In kaj se bi zgodilo ...po moje te bi pekel jezik ...itd.

 

Poleg tega ...ti bo tudi, če seveda delaš nonstop načelo sklenino zob ...

 

torej citronska kislina normalno ni škodljiva , ampak ni pa za pretiravat.

od pol deci limoninega soka te ne bo nič peklo, ker je citronske kisline v limoninem soku nekje 5%

 

lahko pa narediš manj tvegan poskus: naliješ limonin sok v posodo iz hidroksilapatita (iz tega j v glavnem zobna sklenina) in vanj položiš kos recimo kurjih jeter, pustiš nekaj ur in potem pogledaš kaj se je zgodilo (če se ti da isti poskus ponoviš in namesto limoninega soka naliješ kokakolo - rezultat te bo presenetil :-))



#70 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 8. marec 2013, 16:14

glede kokakole me ne bo nič presenetilo ....biggrin.png , ker ti bo jetra razžrlo.

ostalo bi me pa, če bi se kaj zgodilo glede na koncentracijo...

tongue.png wink.png

imaš prav - kokakola bi jetrca razžrla, limonin sok pa ne. posodi se pa v obeh primerih v nekaj urah ne bi nič poznalo (razen mogoče, če bi jo gledal pod mikroskopom)



#71 Iknee

Iknee
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 804

Objavljeno: 9. marec 2013, 07:39

imaš prav - kokakola bi jetrca razžrla, limonin sok pa ne. posodi se pa v obeh primerih v nekaj urah ne bi nič poznalo (razen mogoče, če bi jo gledal pod mikroskopom)

v kokakoli je fosforjeva kislina (koncentracije zdajle ne vem na pamet, mislim pa, da je kar močna, glede na to, da gre za živilo!) in ta raztaplja anorgansko sol hidroksil-apatit. Kokakola povzroča poškodbe zobne sklenine, to je dokazano, res pa ne vem, kako hiter je ta proces, vendar dokazano dovolj hiter, da pri rednem pitju kokakole prihaja do erozije sklenine. Kristalna struktura sklenine je pri posameznikih lahko nekoliko različna, zato imajo nekateri ljudje bolj, drugi manj občutljive zobe, pri nekaterih so poškodbe vidne že kot posledica dolgotrajnega pogostega uživanja hrane/pijače z veliko organskih kislin, kot je citronska kislina in nekatere druge sadne kisline. Zaradi škodljivosti organskih kislin (pa tudi zaradi rahlo bazičnega pH optimuma encima amilaze) slina vsebuje bikarbonatne ione, ki nevtralizirajo kisline iz hrane. Tako da zmerno uživanje   hrane/pijač z organskimi kislinami ni škodljivo, ko pa presežemo sposobnost sline za nevtralizacijo kislin, pa škodljivi učinki kislin strmo narastejo. 



#72 Iknee

Iknee
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 804

Objavljeno: 9. marec 2013, 08:14

Eden najbolj uporabljenih dodatkov k prehrani je E621 - mononatrijev glutamat ali na kratko "glutamat" -je "ojačevalec okusa", ki je sicer tudi naravno prisoten v mnogih živilih in ga prehrambena industrija na veliko proizvaja sintetično (s pomočjo bakterij) in dodaja svojim proizvodom

Glutamat je nevroaktivna substanca - vpliva torej na možgane. po domače povedano deluje tako: z zadostno količino glutamata je okusna tudi lepenka. Glutamat pa ni samo nevroaktiven ampak zna biti tudi nevrotoxičen (zna "ubijati" možganske  celice) in (doslej še ni znanstveno dokazano) sumijo, da je soodgovoren za demenco in alzheimer (in še marsikaj - debelost, ker baje omrtvi občutek sitosti....)

 

Ker pa je to pravzaprav že znano 40-50 let in marsikdo na deklaracijah pogleda ali je v nakupu "E621" ali "glutamat" ali "Na-glutamat", ga industrija skriva (in evropska zakonodaja to dovoljuje) pod raznimi imeni - "aroma", "začimba", "fermentirana pšenica" v "bio-izdelkih" se pogosto najde kot "izvleček kvasa" ali "ekstrakt kvasa" ali "kvasni izvleček" (nemško pa "Hefeextrakt").

Drži! Glutamat je sicer ne-esencialna aminokislina, nujno potrebna za sintezo beljakovin v našem telesu, nastaja pa v jetrih s pretvorbo nekaterih drugih aminokislin. Je nevrotransmiter (=prenašalec sporočil v živčnem sistemu) in izhodiščna molekula pri sintezi GABA, drugega pomembnega nevrotransmiterja v možganih. Glutamat je torej popolnoma naravna substanca, ki jo telo samo proizvaja, zato jo je res zelo lahko proglasiti za naraven dodatek. Težava je v tem, kot pravi Igmu, da ima tako pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema in mora zato biti njena koncentracija v telesu natančno določena. Pomožne živčne celice (glia) imajo ravno zato, da je v živčnem tkivu koncentracija glutamata ravno pravšnja, sistem privzemanja glutamata, ki lahko do neke mere kompenzira viške glutamata v telesu zaradi vnosa z naravno hrano. Če pa z umetnim dodajanjem glutamata hrani to presežemo, se bodo zanesljivo pokazale posledice v obliki motenj delovanja centralnega živčevja, kar ima za posledico sistemske motnje zaradi nepravilne regulacije delovanja telesa. Ne, glutamat res ni hec!  



#73 Igmúwathogla

Igmúwathogla
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 386

Objavljeno: 9. marec 2013, 16:50

v kokakoli je fosforjeva kislina (koncentracije zdajle ne vem na pamet, mislim pa, da je kar močna, glede na to, da gre za živilo!) in ta raztaplja anorgansko sol hidroksil-apatit. Kokakola povzroča poškodbe zobne sklenine, to je dokazano, res pa ne vem, kako hiter je ta proces, vendar dokazano dovolj hiter, da pri rednem pitju kokakole prihaja do erozije sklenine. Kristalna struktura sklenine je pri posameznikih lahko nekoliko različna, zato imajo nekateri ljudje bolj, drugi manj občutljive zobe, pri nekaterih so poškodbe vidne že kot posledica dolgotrajnega pogostega uživanja hrane/pijače z veliko organskih kislin, kot je citronska kislina in nekatere druge sadne kisline. Zaradi škodljivosti organskih kislin (pa tudi zaradi rahlo bazičnega pH optimuma encima amilaze) slina vsebuje bikarbonatne ione, ki nevtralizirajo kisline iz hrane. Tako da zmerno uživanje   hrane/pijač z organskimi kislinami ni škodljivo, ko pa presežemo sposobnost sline za nevtralizacijo kislin, pa škodljivi učinki kislin strmo narastejo. 

tudi tu pa nekateri proizvajalci skušajo zavajati kupce. za kokto so n.pr. v oglasih in spotih reklamirali da je "brez orto-fosforne kisline" - so pa seveda čisto "pozabili" povedati, katero fosforno kislino uporabljajo namesto orto-  :-). v glavnem je večina limonad, ne samo kole, narejenih s fosforno kislino (vseeno ali orto- ali meta-).






Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0