Jz ne vem od kje ti te informacije, ampak v skladu z Vedami je Šri Krišna izvorna vsevišnja božanska osebnost, Višnu pa je njegov avatar (njegova druga oblika za eno posebno funkcijo). Je večen, se pa na vsake toliko manifestira v tem svetu iz sočutja do pogojenih duš. Ni da bi mogu kakšno karmo predelovat niti ni umru ali se bojeval z Ardžuno. Iz tega sveta je odšel, ko je končal svojo nalogo. Se je pa ponovno pojavil tudi v tej Kali jugi kot Šri Čejtanja Mahaprabhu v še bolj milostni obliki.
Sri Krišno se v hinduizmu toliko idealizira, da je celo izrinil Brahmo ... vse to je narejeno tako da "magnetizira" ubogi indijski narod, da se oprime določene tradicije in običajev. Pol pa so tu še razni modreci in učitelji, ki te zadeve še dvignejo na spiritualni nivo. Tele zadeve je težko resno jemati, ko so v sebi zares fantastične in ... oprosti, to je celo preveč za kako kmečko pamet. Nekateri smo bolj realistični in ne nasedamo pravljicam, ki nimajo dokazanega časovnega in prostorskega okvirja. Kje in kdaj se je to odvijalo? Če sploh na tem svetu.
Sri Chaitanjya je ta proces poučevanja pred petimi stoletji samo razširil ... on osebno je bil bolj "normalen" modrec kot vsi tisti ki se prikazujejo v epu Mahabharata, v kateri je tudi Bhagavad Gita. Vsekakor se v tem epu Sri Krisna ni boril proti Arjuni, ampak skupaj z njim na strani Pandava. Se opravičujem na oni slabo zapisani stavek.
Sem pa zaradi tvojega komentarja prejšnjo noč šel malo obnoviti znanje epa Mahabharate. Ne bi kritiziral tega kul epa, ki ima v sebi veliko modrosti ... ampak to ne jemljem kot resničnost, kajti to kar se dogaja v epu in je celo pretirano ne gre jemati kot celo resničnost. To je poučna domišljijska zgodba. Celo med poučevalci teh spisov ni soglasja, da bi moral biti Sri Krisna samo Božanstvo ali pa je bil prikazan kot predstavnik vrhovne Božanske osebnosti. Ne morete se sklicevati na samo svojo plat videnja o Sri Krisni.
Tud za te informacije ne vem kje si jih dobil, ampak besedo Bhagavan je razložil sam Vjasadev (zapisovalec Ved) v svoji Višnu purani (6.5.47), kjer piše, da je Bhagavan oseba ki poseduje neomejeno obilij, v glavnem 6 v celoti (vso bogastvo, vso moč, vso slavo, vso lepoto, vse znanje in vso nenavezanost). V Bhagavad Giti je rečeno "Bhagavan je rekel" in se nanaša na Krišno. Večkrat tudi omeni svoje kvalitete in Ardžuni tudi omogoči, da jih lahko direktno vidi in Ardžuna potem tudi opisuje kaj vidi in kdo je Krišna.
Ja, tale "modrec" Vyasa (dev) naj bi bil celo zapisan v prvem poglavju epa Mahabharate, v Knjigi o začetku. Bojda je celo bil sin slovitega rsija Parasare in dekle Satyavati.
Prav zanimive stvari so se dogajale z brahmani, rsiji Ojej, kako so se skup devali z ženami. Ma dajte, to so bojda delali iz obscene dolžnosti. Parjenje žene z brahmani je čin plemenite dolžnosti in rodili se bodo "veličastni" otroci. To kar so počeli t.i. brahmani v tem epu je zame kar čudno in nenaravno, tenzije k čudežimi ... nima veze z čisto spiritualnostjo. Torej, rsi Vyasa je na začetku omenjen s polnim imenom: Krsna Dvaipayana Vyasa . Bojda je zgodbo napisal pod priporočilom, peresom samega Ganeša. Eh, ravno tale Ganeš je božanstvo ki se rado našali in daje hecne dvotipe, ki so začuda lahko poučne.
Ja, sam zapisovalec Vyasa je vmešan v kar nekaj temeljnih dejstev o Sri Krishni ... bil zapisovalec, podaril Sanyayu božanski vid, da je spremljal dogajanje in celo pojasnil v Visnu Purani komu gre vloga Sri Bhagavanu. Mnenja o resničnem so si med indiologi kar precej deljena ... v Indiji pa vseeno gre za ohranitev tradicije in običajev ... da se moralno in etično ljudstvo ne spridi. Ni boljše kot da jim ponudiš nek kulturni-religiozni presežek in to je ep Mahabharata z Bhagavad Gito vsekakor je. Siajna in poučna zgodba, a daleč od realnosti ... to ni za zdravo kmečko pamet, ki si ne dovoli butastega sanjarjenja ali indoktrinacije.
V 4 poglavju Krišna pravi Ardžuni, da mu bo podal večno znanje, tako kot ga je že polbogu Soncu ob začetku kreacije in Ardžuna potem izrazi dvom, da kako, saj si se le pred kratkim rodil, kako naj verjamem, da si podal to znanje polbogu Soncu tako dolgo nazaj ob začetku kreacije? Takrat mu Krišna razloži, da imata oba za sabo že veliko rojstev, ampak da Krišna se spomni vseh, Ardžuna pa ne. In da čeprav je Krišna nerojen in da je njegovo telo neuničljivo in da je Gospodar vseh živih bitij se vseeno v tem svetu periodično pojavlja v svoji izvorni večni obliki, da bi ponovno vzpostavil večno religijo in da sta njegovo rojstvo in aktivnosti božanski in da tisti, ki ju spozna, se osvobodi cikla rojstva in smrti. Ko Bog (Bhagavan) sestopi v ta svet v svoji večni obliki se tej obliki reče Avatar.
O vlogi avatarjev je črno-belo napisano v Giti ... nekdo mora sestopiti na to rajnko Zemljo in narediti red kar so si plemstvo skupaj z brahmansko kasto skuhali skup in niso znali več razvozlati. Največ problema z vidika dharme počnejo ravni oni na vrhu piramide zemeljske moči ... tako je bilo nekdaj in še danes je. Tale čudoviti ep samo pokaže kako se cela zadeva lahko samo zaradi poželenja, pohlepa, jeze, vezanosti in ponosa zakomplicira in zasmrdi do Neba. Tedaj mora nekdo od "zgoraj" sestopiti in napraviti red, pa čeprav na silo, s pravično vojno. To je bistven del vloge avatarjev in tale ep to samo potrjuje s svojo scenografijo.
Tistole o jogah in vzvišeni duhovni poti, omenjeno v Giti, pa je bil kao ideal celo za sodelujoče modrece in bojevnike v epu. Jasno se pokaže koliko so bili sodelujoči liki v epu malo zreli za pot miru in za pravo sadhano. To je zame bistvena poenta tega epa ... daje močno sporočilo za začetek k miru in spravi s seboj, z božansko naravo, toda tega vsega ne gre idealizirati še v današnji čas. Meni zgodba epa pokaže tud kako se stvari ne lotevat, celo s pozicije brahmanov ne. Vojskovanje samo prinese nemir in gorje, žalost in bedo, težko karmo, pot v usta Smrti ... razen za maloštevilne pravične, ki delujejo v skladu z dharmo.
Šri Krišna v Giti tudi pravi, da nič ni višjega od Njega in da vse izhaja iz Njega in da le tisti, ki se mu preda, ga lahko spozna tak kakršen je in lahko preide njegovo zavajajočo energijo (mayo). Pravi tudi, da imajo tisti, ki se mu ne predajo zmotno predstavo o Njemu. Pravi tudi, da če ga hoče kdo spoznat, da se mora predat verodostojnemu duhovnemu učitelju in pove kakšne so njegove kvalitete.
Ja to pol le pomeni, da žal nisi izvajal procesa tako kot je dan. Da bi dobil večno dobrobit petja Hare Krišna Mahamantre, jo je potrebno služiti pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja in Krišne.
Ja, hvala za te nasvete in sem tud si že poiskal verodostojnega Učitelja, ki je na ravni kvalitet, omenjeni v Giti. Sem z Njim zadovoljen in mi je v veliko podporo, pomagal mi je razbiti marsikateri "zid" nevednosti in lepo poučuje, a hkrati je primerno strog in zahteva da vložimo primeren trud ... zaželjeno celo več kot pri posvetnem delu. Hkrati pa lahko pokukam na obsežno zbirko sporočil od prejšnjih Učiteljev ... to znanje in modrost je dokaj normalno za prebaviti v umu in ni domišljisko visokoleteče ... kao opica Hanuman, ki je nosila Sri Ramo ... praktično sama sta prebila milijonsko vojsko kralja Ravane. Ojej, čudovite bajke ... toda žal tu na Zahodu nekako se ne izidejo, so malce preveč začinjene. To ni za resne duhovne aspirante ... razen če postanemo tako "otroški" kot je slonovsko božanstvo Ganeš . Sem še videl druge slične zgodbe v kteri se pojavlja božanstvo Ganeš in modrec Prasara (Prashara!), utemeljitelj đojtiša ... zanimivo in poučno, vendar nekako necelovito, še pušča odprta vprašanja glede za naprej. Ljudje skupaj z božanskimi silami si sokreiramo življenje na tem svetu.
Morda mahamantro res nisem mogel iz srca spraviti, toda to zdaj zame ni več pomembno, kajti to ni edina pot do blaženosti in razsvetljenja. Našel sem drugo možnost, ki mi bolj ustreza in jo lako prakticiram. Mantra sama po sebi ne daje moči, ampak potrebna je živa duhovna povezava s resničnimi počeli, ki prihajajo iz duhovnega območja. To je zame Svetloba, Yoty in Beseda, Naam. To mi je celo prvinskeje od kakršnikoli božanskega lika.
Pa lep pozdrav!