14 komentarjev na to temo

[MedvedekPi]

Danes se že skoraj klišejsko govori o tem, da srečo lahko najdemo le v sebi. Vendar kako si to idejo interpretirajo ljudje, ki nimajo globokih meditativnih izkušenj? Pogosto v smislu nekega samozadovoljstva, individualizma, egoizma. Biti zadovoljen s seboj, imeti pozitivno samopodobo, odkriti in uresničevati lastne interese. Vsi ti triki so osnovani na jačanju ega. Sreča je zgolj čustveno stanje, ki ga v globoki meditaciji presežemo. Ljudje, ki iščejo srečo, so navezani na svoja čustva. Sreča in žalost sta dve plati istega kovanca. Dokler iščemo srečo, najdemo tudi žalost. Tisto, kar po letih meditativne prakse dejansko najdemo v sebi, presega to dvojnost. Takrat ugotovimo, da je sreča prav tako obremenjujoča kot žalost in da je pravzaprav ne potrebujemo. Takrat nismo srečni, ampak smo nekaj bistveno boljšega. Ima kdo podobne izkušnje?

[Brezo]

To je podobno kot da bi primerjal pojem "ljubezen" in "brezpogojno ljubezen"...ala sreča in "brezpogojna sreča"...In ne sreča ni obremenjujoča, vsaj ne tista taprava iz nivoja duše... 

[mayan]

Fajn razmišljanje, MedvedekPi. Ker je sreča tudi samo pojem.. Najbližje mi je ta, da je naravno stanje, "back to normal", al kak bi rekla. Overatted and unbearable sometimes..., "vsak angel je strašen"... Pa tud to treba znat shendalt nekako. Notranji umirjenost je (meni) vse...

 

Ko ni več želja, da bi se izognili in rešili tudi neprijetnih čustev, ko ni več te notranje borbe, ko ne iščemo sreče v drugih, osvobajanje od sebe....

[Iknee]

Sreča je odnos do življenja. Osvobodit se je smiselno od želja oz. od pogojev, ki jih postavljaš in upaš, da boš srečen, če se bodo izpolnili - kot da je sreča s tem povezana. Pa ni.  

[mayan]

“Sanity and happiness are an impossible combination.”
― Mark Twain

[Brezo]

bojim se, da iz čiste brezpogojnosti pade v depresijo ... 

 

Jap, nekaj v tem stilu...vsak duhovni aspirant se sreča s takimi in podobnimi zadevcami...svet dvojnosti, nihanja gore- dole....

 

Sreča je tako kot ljubezen...izraža se lahko skozi različna "vehicles"- subtilna telesa...skozi katerega se bo najbolj izražala v materijo taki bodo tudi občutki...In ker je večina ljudi astralno polarizirana, so tudi posledice take kot so... 

[MedvedekPi]

To je podobno kot da bi primerjal pojem "ljubezen" in "brezpogojno ljubezen"...ala sreča in "brezpogojna sreča"...In ne sreča ni obremenjujoča, vsaj ne tista taprava iz nivoja duše... 

 

Z našim revnim besednjakom delamo določenim transcendentnim stanjem strašno krivico. Beseda sreča nosi preveč intenzivno energijsko vibracijo za tisto, čemur vzhodnjaki rečejo Ananda. Pa vseeno tako radi govorimo o sreči in si jo želimo. S tem ko za nečustvena stanja zavesti uporabljamo izrazoslovje čustvenega sveta, širimo napačna sporočila in predstave.

[Brezo]

Z našim revnim besednjakom delamo določenim transcendentnim stanjem strašno krivico. Beseda sreča nosi preveč intenzivno energijsko vibracijo za tisto, čemur vzhodnjaki rečejo Ananda. Pa vseeno tako radi govorimo o sreči in si jo želimo. S tem ko za nečustvena stanja zavesti uporabljamo izrazoslovje čustvenega sveta, širimo napačna sporočila in predstave.

 

Pojem "ananda" se v naš jezik prevaja kot "blaženost", to je pa dosti bolj širši pojem, zajema več stvari kot pa samo pojem "sreča"...Ali povedano po domače, sreča je samo en delček "anande"...

[MedvedekPi]

Ja, blaženost =) Če pa iščemo zgolj srečo, se pa moramo obrniti navzven. Urejeni odnosi, bogato socialno življenje, ustvarjalni hobiji, finančna stabilnost, ... Nič ni narobe z željo po biti srečen. Vendar trditve, da to najdemo v sebi, se mi zdijo napačne. Vase se obračamo po nekaj drugega, po nekaj bistveno več.

[aboyanasanna]

Ni se težko imeti rad je zelo preprosto 

Ja, blaženost =) Če pa iščemo zgolj srečo, se pa moramo obrniti navzven. Urejeni odnosi, bogato socialno življenje, ustvarjalni hobiji, finančna stabilnost, ... Nič ni narobe z željo po biti srečen. Vendar trditve, da to najdemo v sebi, se mi zdijo napačne. Vase se obračamo po nekaj drugega, po nekaj bistveno več.

Oh ne če sebe nimaš rad, ne moreš imeti rad drugih.

[Brezo]

Ja, blaženost =) Če pa iščemo zgolj srečo, se pa moramo obrniti navzven. Urejeni odnosi, bogato socialno življenje, ustvarjalni hobiji, finančna stabilnost, ... Nič ni narobe z željo po biti srečen. Vendar trditve, da to najdemo v sebi, se mi zdijo napačne. Vase se obračamo po nekaj drugega, po nekaj bistveno več.

 

A misliš da so bogati ljudje srečni...po večini ne...kar poglej različne zvezdnike...Na začetku se vse začne z malim...tudi z malo sreče v notranjosti...A misliš, da bi človek prenesel velik šus tega...ne pozabit, da sreča deluje skozi srčno čakro...kar pomeni agni (kurjenje)...Če energijski centri in meridiani ne prenesejo tega, je posledica lahko tudi kap...

 

Tehnično gledano je izjava čisto pravilna...raje se vprašaj v kolikšni meri ljudje iščejo srečo in koliko se ta sploh lahko izrazi skozi njih...a ne pravi okultni zakon "kakor znotraj, tako zunaj"...a razumeš bistvo tega... 

[MedvedekPi]

No ja, bogatim in slavnim večinoma ne bi ravno pripisal urejenega in uravnovešenega življenja, plus dodatna psihična bremena, ki pridejo zraven.

 

Kot si rekel, odprta srčna čakra. Vendar kako naj bo ta odprta, če nisi v interakciji z ljudmi. Kako naj se ustvarjalnost izrazi, če nisi dejaven v zunanjem svetu. Boš osamljenemu človeku rekel naj gre vase in bo tam našel srečo? Ali naj gre raje med ljudi? Boš brezposelnega osrečil s tečajem meditacije ali s prostim delovnim mestom? Kako hitro je človek srečen, ko je zaljubljen. Otroku daj žogo in ga spusti ven med prijatelje, pa bo najbolj srečno bitje pod soncem. Odrasli so nesrečni, ker si ne dovolijo, ali pa jim okolje ne dovoli, da bi bili kot otroci. Lahko to kompenziramo s poglabljanjem vase? Dvomim. Ko daš ven, šele nastane prostor za dotok novega. In če je pozornost usmerjena vase, ne daješ. Zato jaz ljudem ne bi svetoval, naj iščejo (čustveno) srečo z obratom vase. Drugo pa je, če segaš po transcendenci.

[viyola]

A misliš da so bogati ljudje srečni...po večini ne...kar poglej različne zvezdnike...Na začetku se vse začne z malim...tudi z malo sreče v notranjosti...A misliš, da bi človek prenesel velik šus tega...ne pozabit, da sreča deluje skozi srčno čakro...kar pomeni agni (kurjenje)...Če energijski centri in meridiani ne prenesejo tega, je posledica lahko tudi kap...

 

Tehnično gledano je izjava čisto pravilna...raje se vprašaj v kolikšni meri ljudje iščejo srečo in koliko se ta sploh lahko izrazi skozi njih...a ne pravi okultni zakon "kakor znotraj, tako zunaj"...a razumeš bistvo tega... 

 

Sam res..tko kot je v filmu Cvetje v jeseni Meta umrla..od same sreče jo je kap zadela

[viyola]

ampak samo zato se še ne rabiš bat biti srečna ... do zdaj je še vsak umrl ...

 

Vsak ne..sedem milijard nas je še  živih ..

o.k..neki gor al pa dol

[Brezo]

No ja, bogatim in slavnim večinoma ne bi ravno pripisal urejenega in uravnovešenega življenja, plus dodatna psihična bremena, ki pridejo zraven.

 

Kot si rekel, odprta srčna čakra. Vendar kako naj bo ta odprta, če nisi v interakciji z ljudmi. Kako naj se ustvarjalnost izrazi, če nisi dejaven v zunanjem svetu. Boš osamljenemu človeku rekel naj gre vase in bo tam našel srečo? Ali naj gre raje med ljudi? Boš brezposelnega osrečil s tečajem meditacije ali s prostim delovnim mestom? Kako hitro je človek srečen, ko je zaljubljen. Otroku daj žogo in ga spusti ven med prijatelje, pa bo najbolj srečno bitje pod soncem. Odrasli so nesrečni, ker si ne dovolijo, ali pa jim okolje ne dovoli, da bi bili kot otroci. Lahko to kompenziramo s poglabljanjem vase? Dvomim. Ko daš ven, šele nastane prostor za dotok novega. In če je pozornost usmerjena vase, ne daješ. Zato jaz ljudem ne bi svetoval, naj iščejo (čustveno) srečo z obratom vase. Drugo pa je, če segaš po transcendenci.

 

Različni ljudje...različne poti...različni pristopi...različni nasveti...in spet smo pri miselnosti, pričakovanj, razvojni stopnji, višje- nižje, itd...