Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Resnica


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
106 komentarjev na to temo

#51 angelit

angelit
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 395

Objavljeno: 6. marec 2014, 15:49

Moram priznat, da ne razumem povsem kaj pomeni izvirni greh. wink.png Mogoče je to trenutek, ko spoznamo da ni vse samo dobro ali kaj. Potem pa pravijo, da kao z Božjega stališča ni dobrega in slabega.

To je-ker je Eva pojedla jabolko in zabluzila. ??? Bi blo fajn, če bi kdo vedel kaj več.

 

To je ziher to-lily rose. I can feel it.



#52 mgd

mgd
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 667

Objavljeno: 6. marec 2014, 15:56

Sam, brez da se predaš Bogu, se ne morš dokončno rešit iz problemov.

 

Izvirni greh je nenaklonjenost Bogu, kar je izvor vseh problemov. 



#53 angelit

angelit
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 395

Objavljeno: 6. marec 2014, 17:09

Mhm. Moram prebrat staro zavezo.



#54 angelit

angelit
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 395

Objavljeno: 6. marec 2014, 18:04

:D Hvala za info. Ker se tako težko spravim k branju tega... je bolj grozljivka. Vsaj za urjenje možganov. Se moram pazit... jaz bi ful rada brskala po skrivnih knjigah in to... ena je v bolnici nakladala, da je pisala v Vatikan, da ji pošljejo zdravilo za ne vem kaj. V vsakem primeru je dobro, da ni vse razkrito. ?

 

Kako pridemo do resnice?



#55 mgd

mgd
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 667

Objavljeno: 6. marec 2014, 18:46

Kako pridemo do resnice?

 

S sledenjem navodil Boga. Izgovarjanje njegovih svetih imen Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare



#56 Tjazy

Tjazy
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 112

Objavljeno: 6. marec 2014, 21:03

S sledenjem navodil Boga. Izgovarjanje njegovih svetih imen Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare

 

Jouuu angelit.. kako si to pozabla? To je pa ze tolktar povedal.... hypnodisk.gif


*** SVET JE NAREJEN PREPROSTO *** Tjazy

#57 mako106

mako106
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 055

Objavljeno: 7. marec 2014, 09:48

 
S sledenjem navodil Boga. Izgovarjanje njegovih svetih imen Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare


a si mislu rečt da je to samo ena izmed bližnjic....ali daljšnic do boga.....sam ga lahko haram kolko hočem....pa me to ne bo do boga pripeljalo...no....edin če on do mene pride zarad tega...hehe

#58 aboyanasanna

aboyanasanna
  • Legenda Foruma
  • Št. objav: 1 242

Objavljeno: 7. marec 2014, 09:57

a si mislu rečt da je to samo ena izmed bližnjic....ali daljšnic do boga.....sam ga lahko haram kolko hočem....pa me to ne bo do boga pripeljalo...no....edin če on do mene pride zarad tega...hehe

 

- Vse kar piše v knjigah je lahko pol pravljica ali cela pravljica ali ta razlaga, da včasih ljudje niso znali razložiti določenih stvari , ker niso bili tako v napredku. Kot smo danes. In so si našli neko zavetje pred hudim in to je Bog, Marija, Jezus in cerkev.  

 

- Vse kar prebereš je pol resnice pa še to koliko je resnice? 

 

- Bog je kot božiček. 

 

- Tako kot so našli božička so našli boga. 

 

 

Jaz tko mislim. 



#59 mako106

mako106
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 055

Objavljeno: 7. marec 2014, 10:03

 
- Vse kar piše v knjigah je lahko pol pravljica ali cela pravljica ali ta razlaga, da včasih ljudje niso znali razložiti določenih stvari , ker niso bili tako v napredku. Kot smo danes. In so si našli neko zavetje pred hudim in to je Bog, Marija, Jezus in cerkev.  
 
- Vse kar prebereš je pol resnice pa še to koliko je resnice? 
 
- Bog je kot božiček. 
 
- Tako kot so našli božička so našli boga. 
 
 
Jaz tko mislim. 


Mogoče je pa vse resnica...ker drugega enostavno ni...le mi smo sposobni dojemati samo njene polovičke...in se skoz gnjaviti z resničnostjo resnice...hehe

#60 aboyanasanna

aboyanasanna
  • Legenda Foruma
  • Št. objav: 1 242

Objavljeno: 7. marec 2014, 10:06

S sledenjem navodil Boga. 

Navodil ni. Navodila si ti postaviš sam. Nihče ti jih ne postavi. Če bereš knjige slediš župniku kaj reče , slediš edino knjigi

in besedam, ki so v teh knjigah. Realnost je pa drugačna. 



Mogoče je pa vse resnica...ker drugega enostavno ni...le mi smo sposobni dojemati samo njene polovičke...in se skoz gnjaviti z resničnostjo resnice...hehe

Vse kar piše v knjigah nikoli ni čista resnica. Tako kot gledaš reklame na televiziji 

in jih želijo še olepšati. Da bodo reklame bolj iztopale. Da bo ljudi prepričalo. 



#61 mako106

mako106
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 055

Objavljeno: 7. marec 2014, 10:07

Navodil ni. Navodila si ti postaviš sam. Nihče ti jih ne postavi. Če bereš knjige slediš župniku kaj reče , slediš edino knjigi
in besedam, ki so v teh knjigah. Realnost je pa drugačna. 

Pa ne ga moti na njegovi poti..da ne bo čist v dvome zašel....hehe

#62 aboyanasanna

aboyanasanna
  • Legenda Foruma
  • Št. objav: 1 242

Objavljeno: 7. marec 2014, 10:13

Pa ne ga moti na njegovi poti..da ne bo čist v dvome zašel....hehe

Ne bom. 

 

 

Če mu pomaga Bog. Nimam nič proti. 

 

 

wink.png



#63 mako106

mako106
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 055

Objavljeno: 7. marec 2014, 10:30

Ne bom. 
 
 
Če mu pomaga Bog. Nimam nič proti. 
 
 
;)


bog...al pač kdo že....vsem enako pomaga...vprašanje je kolko se sami te pomoči hočemo zavedat....hehe

#64 aboyanasanna

aboyanasanna
  • Legenda Foruma
  • Št. objav: 1 242

Objavljeno: 7. marec 2014, 10:39

bog...al pač kdo že....vsem enako pomaga...vprašanje je kolko se sami te pomoči hočemo zavedat....hehe

Jaz ne verjamem v to. wink.png



#65 mako106

mako106
  • Lunatik
  • Št. objav: 7 055

Objavljeno: 7. marec 2014, 13:54

Jaz ne verjamem v to. ;)


saj jaz tud ne....malo blebetam v tri dni....pa naj se drugi s tem ukvarjajo...hehe

#66 Chypychyps

Chypychyps
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 109

Objavljeno: 7. marec 2014, 20:40

Ko tko berem poste se mi zdi, da ste kot mačke okol vrele kaše...

Tudi sam sem marsikaj sprobaval in imel še kar zavidljive uspehe...

Ne tako dolgo nazaj pa sem prebral eno knjigo (kar sicer ni moja navada) in se je dosti stvari zložilo v sestavljenki in pičimo dalje...

 

Eno od pravil je da iščeš odgovore v sebi in ne zunaj. Vse kar se dogaja zunaj je samo "motilni faktor" in tam lahko bereš znake in potegneš kakšno lekcijo (jing/jang - vsako dobro ima slabo in obratno)

Zakaj se človek spočije ko zaspi? Ker gre takrat vase in išče odgovore v sebi (sanje, misli,...)

Drugje je lepo a doma je najlepše (isto velja za nas)

 

Ko prideš enkrat do takšnih spoznanj, kot sem sam prišel v kratkem vidiš da vse knjige govorijo o eno in isti stvari le druge "barve" uporabljajo.

Podobno kot matematika. Ko enkrat poznaš ni nič težko in ko enkrat daleč napreduješ in pogledaš nazaj zopet vidiš osnove...

 

Lep večer...



#67 lily rose

lily rose
  • Vajenček
  • PipPipPipPip
  • Št. objav: 51

Objavljeno: 8. marec 2014, 15:50

Zelo lepo povedano, zelo res!sleepy.gif

 

 

lijep-dan-ti-zelim-prijatelju.jpg...wink.png


To temo je popravil/a lily rose: 8. marec 2014, 15:54


#68 Chypychyps

Chypychyps
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 109

Objavljeno: 9. marec 2014, 08:39

Hvala...



#69 Iknee

Iknee
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 807

Objavljeno: 9. marec 2014, 09:12

Nekateri verjamejo v medicino in tablete, drugi v boga, tretji ...  vsak ima svojo izkušnjo v zvezi s tem, ki mu daje osnovo za verjetje. Saj pa res ni treba ene stokrat povedat, kako nekaj ni zate. Pač ni, pa kaj, za koga drugega pa je - in oboje je enako resnično za tisto osebo, ker je v skladu z njenim bivanjem v tistem trenutku.  



#70 mgd

mgd
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 667

Objavljeno: 9. marec 2014, 09:33

Nekateri verjamejo v medicino in tablete, drugi v boga, tretji ...  vsak ima svojo izkušnjo v zvezi s tem, ki mu daje osnovo za verjetje. Saj pa res ni treba ene stokrat povedat, kako nekaj ni zate. Pač ni, pa kaj, za koga drugega pa je - in oboje je enako resnično za tisto osebo, ker je v skladu z njenim bivanjem v tistem trenutku.  

 

To je res. Sam zakaj pa je teb težko pol sprejet, da je enim tud treba ene stokrat povedat? :)



#71 Iknee

Iknee
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 2 807

Objavljeno: 9. marec 2014, 10:55

Sej ni kaj sprejet al pa ne sprejet, tko pač je. Če čutiš potrebo po tem, da moraš stokrat ponovit, da nekaj ni (al pa je) zate, potem imaš v zvezi s tem en problem sam s sabo, ker če ga nimaš, je za komunikacijo med ljudmi dovolj, da poveš enkrat in se posvetiš drugim stvarem. Samo to sem hotela povedat  Nimam pa nobenih težav s tem, da kdo to pripoveduje še in še, če čuti to potrebo, saj mi ni treba poslušat.(čeprav mi je to pregovarjanje dolgočasno in bi raje kak drugačen pogovor, ampak, ajde, sprejemam, da ne more bit vedno glih po moje inno.gif).  In se tudi nimam namena kaj več od tega tukaj zapletat v debato ali je bog ali ga ni in kaj hoče oz. noče od nas. 



#72 mgd

mgd
  • Lunatik
  • Št. objav: 4 667

Objavljeno: 9. marec 2014, 11:54

Sej ni kaj sprejet al pa ne sprejet, tko pač je. Če čutiš potrebo po tem, da moraš stokrat ponovit, da nekaj ni (al pa je) zate, potem imaš v zvezi s tem en problem sam s sabo, ker če ga nimaš, je za komunikacijo med ljudmi dovolj, da poveš enkrat in se posvetiš drugim stvarem. Samo to sem hotela povedat  Nimam pa nobenih težav s tem, da kdo to pripoveduje še in še, če čuti to potrebo, saj mi ni treba poslušat.(čeprav mi je to pregovarjanje dolgočasno in bi raje kak drugačen pogovor, ampak, ajde, sprejemam, da ne more bit vedno glih po moje inno.gif).  In se tudi nimam namena kaj več od tega tukaj zapletat v debato ali je bog ali ga ni in kaj hoče oz. noče od nas. 

 

Ok :)



#73 Chypychyps

Chypychyps
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 109

Objavljeno: 19. marec 2014, 18:03

js sem v Ljutomeru vplačal dobitno kombinacijo za zvečer. In nato mi "odtujijo denarnico..." Od poštenega najditelja pričakujem vsaj 50% ;)

Vplačano je bilo za Superloto...



#74 Chypychyps

Chypychyps
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 109

Objavljeno: 21. marec 2014, 18:05

Denarnico dobil brez denarja nazaj (hvala bogu za dokumente)...dokaz policijski zapisnik...

...Par 4 pa sem dobil tudi nekaj denarja nazaj... ;)



#75 KoryuBudo

KoryuBudo
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 277

Objavljeno: 6. maj 2014, 15:29

 

Pozdravljeni,

 

 

 

"Preden si pogledamo kaj dejansko je versko izkustvo bi predlagal, da se za trenutek ustavimo pri pomenu besede: vera. Beseda vera izvira iz latinske besede 'veritas', ki pomeni 'resnica'. Iz česar sledi, da naj bi vera preučevala resnico. A kakšno resnico? Naša osebna vera je v bistvu sredstvo, s katerim smo v nenehnem stiku z Resnico stvarstva - tako imenovana: objektivna resnica. A slednja ne izvira od nekod izven nas, temveč vedno izvira izključno iz nas samih. Iz naše nadzavesti ter našega sistema diametralnega nasprotja: zavest - intuicija. Torej, govorimo o Resnici, ki izvira iz nas samih ter katero lahko spoznamo le preko našega preučevanja nas samih.

 

Omenjeno Resnico je C. G. Jung poimenoval kot sebstvo ter ga opredelil, kot absolutno celoto naše psihe, iz katerega se postopoma na eni strani razvijejo naša podzavest, zaznava, zavest in intuicija ter na drugi strani preko procesov: inflacije in deflacije jaza, ki predstavljata najpomembnejša dela procesa individualizacije, postopoma naš nezavedni del jaza - Senca, zavedni del jaza - Ego in osebnosti - Persone, ki skupaj tvorijo naš jaz. Iz česar sledi, da psihologija, še posebno analitična psihologija, in njej sorodne sodobne in moderne zahodne znanstvene vede dejansko v marsikateremu pogledu preučujejo tudi vero, o kateri trenutno govorimo. Vsakič, ko na kakršen koli način preučujemo našo psiho, se dejansko vedno znova tudi bolj ali manj dotaknemo preučevanja naše vere; odvisno od tega kako globoko posežemo v našo lastno psiho.

 

Na zahodu vse bolj spoznavamo, da religije nimajo edinega primata nad preučevanjem vere, kar najavlja velik premik v našemu načinu razmišljanja, kateremu smo priča na slehernem koraku v naših družbah. Na nek način bi lahko dejali, da se vse bolj približujemo načinu razmišljanja, ki je značilen za vzhodno miselnost ter za zahodne hermetično-ezoterične tradicije in alkimijo. Kar potrjuje tudi vse večji porast zanimanja tako za vzhodne sisteme kot tudi za zahodne hermetično-ezoterične tradicije in alkimijo, ki smo mu danes priča.

 

Sedaj bi se želel dotakniti samega koncepta vere, kot ga to osebno razumem, na osnovi svojega poznavanja učenj vzhodnih sistemov. Sleherna oblika vere je zgolj manifestacija tako imenovane: izvorne vere, ki sodi med osmero osnovnih sil, ki so se rodile skupaj z rojstvom našega stvarstva. Izvorna vera bi še najbolje ustrezala našemu razumevanju izvornega počela. Pri čemer je potrebno poudariti, da je izvorno počelo potrebno razumeti kot silo ali naravni princip, ki omogoča, da lahko nekaj sploh nastane v našem stvarstvu. Ali še bolje rečeno kot naravni princip, ki na nek način določa kaj se bo dejansko manifestiralo v našem stvarstvu; oziroma v kolikor ponovim definicijo počela, s katero smo se že predhodno srečali. Počelo je moč najlažje definirati kot naravni princip, ki določa in ureja projekcije Praznine/Sebstva/ Uma.

 

Izvorna vera, katero je C. G. Jung opredelil kot naše sebstvo, se v slehernem izmed nas manifestira kot naša osebna vera. Iz česar sledi, da gre sleherni posameznik tekom njegovega življenja skozi proces ponovnega vzpostavljanja stika z njegovo vero oziroma sebstvom (celotno psiho), kar je primarni namen procesa deflacije jaza. Naša osebna vera tako dejansko predstavlja našo drugo povezavo z našim sebstvom (prvo povezavo z našim sebstvom predstavlja naša zaznava) in kot takšna predstavlja tretji temelj naše nadzavesti.

 

Versko izkustvo bi lahko opredelili kot sleherno obliko vzpostavljanja stika z našim sebstvom - celotno psiho."

 

 

 

"A za nas so trenutno pomembne predvsem predhodno omenjene štiri možne lokacije središča našega jaza. Kajti prav na osnovi slednjih mnogo posameznikov določa samega sebe bodisi kot impulzivnočutnorazumsko bodisi kot duhovno osebnost. Za impulzivno osebnost se smatrajo vsi posamezniki, ki so bodisi na zavedni bodisi nezavedni ravni mnenja, da se središče njihovega jaza nahaja bolj v domeni njihove podzavesti; oziroma menijo, da njihova podzavest močneje določa njihov jaz od preostalih temeljnih delov njihovih psih. Za čutno osebnost se smatrajo vsi, ki so mnenja, da se središče njihovega jaza nahaja bolj v domeni njihove zaznave. Za razumsko osebnost se smatrajo vsi, ki so mnenja, da se središče njihovega jaza nahaja bolj v domeni njihove zavesti. Medtem ko se za duhovno osebnost smatrajo vsi, ki so mnenja, da se središče njihovega jaza nahaja bolj v domeni njihove intuicije.

 

Predstavljena delitev štirih osnovnih tipov osebnosti je tako samoumevne narave, da se veliko število posameznikov le redko kakor koli resneje ukvarja z vprašanjem, kateremu izmed omenjenih tipov osebnosti ustreza njihov jaz. In se načeloma opredelijo kot posamezni tip osebnosti le, če jih nekdo vpraša kako bi opredelili sami sebe. V tem primeru se bo večina zahodnjakov opredelila kot razumska osebnost, kar je zgolj posledica tega, da je naša zahodna civilizacija zadnjih 300 let izrazito razumsko usmerjena. A na drugi strani se bo veliko število zahodnjakov opredelilo kot duhovna osebnost. Kar je zgolj posledica tega, da tekom zadnjih 300 let preko različnih gibanj, kot sta to nekdanji spiritualizem ali trenutni New Age, vse večje število zahodnjakov želi na nek način zadostiti njihovi potrebi po duhovnosti, s katero je naša zahodna civilizacija izgubila stik. Medtem ko se bo le malo število zahodnjakov opredelilo kot impulzivne ali čutne osebnosti; saj prva v naši družbi nosi stigmo iracionalnosti, medtem ko druga nosi stigmo sentimentalnosti obojemu, pa se naša zahodna družba nadvse izogiba. Povsem drugačno statistiko pa bomo opazili pri vzhodnih družbah. Namreč večina vzhodnjakov se bo opredelila bodisi kot čutna bodisi kot duhovna osebnost, medtem ko se bo le majhen odstotek vzhodnjakov opredelil kot impulzivna ter še bistveno manjši kot razumska osebnost.

 

A v kolikor se lotimo resnega preučevanja človekovega jaza bomo lahko vedno znova spoznali, da zgornje stereotipne delitve osebnosti ne zdržijo stvarnih dejstev. Kajti človekov jaz nenehno prehaja skozi vse štiri omenjene tipe stereotipnih predstav osebnosti. Sicer bi lahko dejali, da posameznikov jaz, skozi njegova različna življenjska obdobja, bolj ali manj zaznamujejo posamezni temeljni deli njegove psihe. Tekom njegovega zgodnjega otroštva, ko se posameznikov jaz šele razvija, vsekakor prevladuje njegova podzavest. Zaradi česar je moč to posameznikovo obdobje opredeliti kot impulzivno obdobje; katerega zaznamuje predvsem posameznikova nezmožnost zavestnega obvladovanja njegovih nagonov in pogojnih refleksov. Iz česar sledi, da se posameznik v tem obdobju vede predvsem v skladu z njegovimi nagoni in pogojnimi refleksi, ki izvirajo iz njegove podzavesti ter kateri se manifestirajo bolj kot ne impulzivno in nepredvidljivo, zaradi česar lahko to obdobje tudi opredelimo kot impulzivno. Tekom njegovega poznega otroštva in zgodnjega mladostništva se središče njegovega jaza postopoma premakne v domeno njegove zaznave. V katerem začne spoznavati njegove občutke, občutenja in čustva, zaradi česar lahko to obdobje opredelimo kot čutno. Tekom njegovega poznega mladostništva se središče njegovega jaza začne premikati vse bolj v domeno njegove zavesti. V katerem pride njegov jaz pod primarni vpliv njegovih zavestnih in kognitivnih procesov, zaradi česar lahko to obdobje opredelimo kot razumsko. Ko pa se posameznik sooči s tako imenovano krizo srednjih let, ki se načeloma pojavi med njegovim 35. in 45. letom starosti, pa se začne središče njegovega jaza postopoma premikati v domeno njegove intuicije. Katera posameznika vodi k razširjeni zavesti ter njegovemu intenzivnemu ukvarjanju z njegovo duhovnostjo in celotno psiho, zaradi česar lahko to obdobje opredelimo kot duhovno."

 

 

 

"V kolikor se za trenutek resno obrnemo vase in preletimo naša dosedanja življenjska obdobja bomo lahko hitro ugotovili, da smo tekom različnih naših obdobjih nenehno oscilirali tako med impulzivnostjo, čutnostjo, razumom kot tudi duhovnostjo. Prav tako pa bomo lahko tudi opazili, da tekom našega vsakdanjega življenja prav tako nenehno osciliramo med vsemi štirimi temeljnimi deli naše psihe. Vprašanje je edino ali smo slednje tudi dejansko sposobni prepoznati v različnih naših življenjskih obdobjih in okoliščinah."

 

 

 

 

 



"A sedaj se nam zastavlja vprašanje zakaj dejansko prihaja do tega, da se določen posameznik smatra bodisi za impulzivno, čutno, razumsko bodisi za duhovno osebnost? Odgovor na to vprašanje bomo našli v sami usmerjenosti družbe, kateri pripada določen posameznik, ter na drugi strani v njegovemu jazu. Kot smo lahko videli se večina zahodnjakov smatra za razumske ali duhovne osebnosti, kar je bolj kot ne posledica razvoja zahodne civilizacije, v kateri smo zadnjih 500 let priča nenehnemu spopadu med razumom in duhovnostjo. Celotna naša civilizacija pri posamezniku krepi in aktivno spodbuja razvoj njegovih kognitivnih in razumskih procesov ter na nek način postavlja razum in objektivnost na stopnjo nekakšnega vsesplošno razširjenega in sprejetega civilizacijskega ideala, kateremu naj bi sledili vsi njeni predstavniki. A cena, ki jo je naša civilizacija plačala za tovrstno njeno usmerjenost, je izguba posameznikovega stika z njegovo duhovnostjo; oziroma pravilneje rečeno z njegovo numino (numina je človekova sposobnost prepoznavanja svetega v vsem, kar ga obkroža tako odznotraj kot tudi navzven). Kar se odraža v najrazličnejših problematikah, s katerimi se sooča zahodna družba. Od posameznikove izgube stika z njegovim sebstvom, posameznikovega občutka odtujenosti od narave in stvarstva, vse večjega porasta skrajnih oblik individualizma, razvrednotenja človekovega dostojanstva, izgube sočutja do sočloveka na civilizacijski ravni, najrazličnejših oblik nevroz in psihoz tako na individualni kot tudi na civilizacijski ravni... do nekakšnega vsesplošno razširjenega občutka, da je naša civilizacija na neki točki svojega razvoja zašla. Omenjeni pojavi pri marsikateremu zahodnjaku prebujajo občutenja brezupnosti, nesmiselnosti ter na drugi strani vse močnejši notranji vzgib, da se mora naša civilizacija korenito spremeniti, če želi preživeti. Omenjene problematike, ki pestijo zahodno civilizacijo niso nekaj novega ali specifičnega za 21. stoletje, saj so v njej prisotne že najmanj 300 let. Res pa je, da nikoli do sedaj niso bile tako močno zastopane kot so to zadnjih 100 let.

 

Kot odgovor na trenutno stanje in problematike so se v zahodni civilizaciji razvila nadvse močna in razširjena najrazličnejša duhovna gibanja. Prva od tovrstnih so se v 18. stoletju razvila gibanja: naravna filozofijasveta fizika in teozofija, katera so v 19. stoletju omogočila rojstvo gibanju: spiritualizem, iz katerega se je v 20. stoletju razvilo gibanje: New Age.

 

Naravna filozofijasveta fizika in teozofija so se v 18. stoletju razvile kot odgovor na dokončni zaton zahodne alkimije in hermetično-ezoteričnih tradicij ter na drugi strani naglemu vzponu razsvetljenskega gibanja, ki je tudi povzročil zaton zahodne alkimije in hermetično-ezoteričnih tradicij, četudi je izviral iz slednjih. V omenjenemu stoletju smo nato lahko priča vse intenzivnejšemu spopadu med razsvetljenstvom na eni strani in naravno filozofijo, sveto fiziko ter teozofijo na drugi strani ter istočasno na eni strani med razsvetljenstvom in na drugi strani krščanstvom oziroma religijo. Omenjeni spopad se na koncu 18. stoletja zaključi s prevlado razsvetljenstva, njegovih idej in načinov razmišljanja nad idejami in načini razmišljanja, katere so zagovarjale naravna filozofija, sveta fizika in teozofija. S čimer razsvetljenstvo dokončno zatre sleherno vidnejše javno udejstvovanje naslednic nekdanjih zahodnih hermetično-ezoteričnih tradicij in tradicij zahodne alkimije. Znanja in učenja omenjenih poraženih tradicij, pa se začnejo vse bolj in bolj umikati v domeno najrazličnejših magičnih in okultnih sistemov, ki so svoj največji razcvet doživeli prav v drugi polovici 18. ter na začetku 19. stoletja, iz katerih se je v 19. stoletju razvilo gibanje: spiritualizem.

 

Spiritualizem se je razvil na ostankih znanj in učenj zahodne alkimije in hermetično-ezoteričnih tradicij, iz najrazličnejših magičnih in okultnih sistemov, ki so se združili z najrazličnejšimi vzhodnimi in zahodnimi antičnimi hermetično-ezoteričnimi tradicijami in religijskimi sistemi. Kateri so prav v 19. stoletju začeli po več kot 400 letih ponovno resneje prihajati v Evropo ter seveda iz katoliških in pravoslavnih ezoteričnih in mističnih tradicij. Iz omenjenega gibanja, pa se je v 20. stoletju razvilo gibanje: New Age, ki je še bolj pestro sestavljeno ter še bolj raznoliko in razdrobljeno, kot je to bil njegov predhodnik. A omenjeni gibanji, ki vsekakor nista edini, ki sta se pojavili v zadnjih 200 letih, sta dejansko zgolj odgovor predstavnikov zahodne civilizacije na kolektivni ravni na problematiko, s katero se slednja sooča že toliko časa; s čimer se več kot 500 letni spopad med razumom in duhovnostjo v naši civilizaciji nadaljuje še dandanes. Kajti predstavniki gibanja New Age a priori postavljajo v ospredje vse, kar je po njihovem mnenju na kakršen koli način povezano z duhovnostjo, s katero je po njihovem mnenju v osnovi vse,  kar na kakršen koli način nasprotuje trenutno uveljavljeni in prevladujoči usmeritvi naše civilizacije. Pri čemer se tovrstni posamezniki ne ozirajo kaj dosti na to, da se v večini primerov ravno toliko borijo proti duhovnosti kot se to na drugi strani predstavnica razuma - znanost, ki se je rodila iz razsvetljenskega gibanja. Kakor tudi ne na to, da se lotevajo duhovnosti na vse bolj razumski ravni ter jo poizkušajo razlagati na osnovi razuma in kognitivnih procesov. Prav tako pa se tudi ne ozirajo kaj dosti na to, katere najrazličnejše tradicionalne sisteme in moderne zahodne znanosti združujejo vase. Tovrsten pristop vseh novodobnih zahodnih duhovnih gibanj je zgolj posledica njihovega predhodnika - spiritualizma, ki se je loteval preučevanja duhovnosti na povsem enak laičen način.

 

Na splošno lahko zaključimo, da za vsa novodobna zahodna gibanja - pretekla in trenutna - velja, da vede ali nevede temeljijo na načelu, da njihovi praktikanti združujejo vse, kar jim je kakor koli blizu od vseh najrazličnejših preteklih duhovnih sistemov človeške vrste, ne glede na kompatibilnost njihovih posameznih vsebin, ter na drugi strani zavračajo vse, kar jim je tuje in nerazumljivo v tovrstnih sistemih. Tako dandanes ni povsem nič pretresljivega, da določeno sodobno zahodno duhovno gibanje v sebi vključuje posamezne elemente hinduizma, budizma, ene izmed smeri psihologije, določenih smeri spiritualizma, določenih oblik šamanizma, ene izmed smeri joge, določene elemente kitajskih meditativno-kontemplativno-dihalnih vaj, najrazličnejših novodobnih spiritualno-duhovnih idej (astralna stanja, transcendentalna zavest...), zdravega načina življenja, ekološke ozaveščenosti, določenih elementov populizma iz strani zahodnih znanstvenih ved (fizika in/ali biologija) ter najrazličnejših populističnih kvazi-filozofskih sistemov. Medtem ko se v isti sapi otepajo vsega, kar bi bilo kakor koli povezano s kakšno od obstoječih svetovnih religij, kar še posebno velja prav za krščanstvo in katolicizem. Prav tako pa je nekaj povsem običajnega za tovrstna duhovna gibanja, da se na vse možne načine prizadevajo dokazati njihova učenja na karseda objektiven način bodisi bralcu njihove knjige, poslušalcu njihovega seminarja ali delavnice bodisi njihovemu praktikantu. Seveda pa pri tovrstnih gibanjih prav tako ne gre zanemariti njihove tržne usmeritve; pa naj si gre za neko majhno gibanje ali organizirano veliko gibanje, za katerim je več kot le moč prepoznati tržne interese, ki delujejo v ozadju tovrstnih sistemov in gibanj. Saj se tovrstna gibanja obnašajo v marsikateremu pogledu nadvse podobno kot določeni gospodarski trendi v naši civilizaciji, ki v isti sapi ponujajo hitre in enostavne rešitve, v stilu: '10 korakov do sreče ali osebnega zadovoljstva", ter neko globoko, a nadvse mistično in neotipljivo 'pristno versko izkustvo ali preobrazbo posameznika'. V svetu borilnih veščin smo s tovrstnim procesom dobro seznanjeni, saj smo mu priča zadnjih 80 let, v sklopu najrazličnejših modernih kvazi-borilnih veščin ali sistemov in najrazličnejših modernih borilnih športih, ki vsi po vrsti temeljijo na identičnemu procesu, na katerem temeljijo tudi novodobna zahodna gibanja.

 

V kolikor vzamemo v obzir zmešnjavo, ki jo ponujajo novodobna zahodna duhovna gibanja in proces, na katerem slednja temeljijo, niti ni presenetljivo, da je tolikšno število zahodnjakov, ki se odločijo za enega izmed njih, po določenem času še bolj zmedenih, kar se zadeva njihove duhovnosti, kot so to bili pred začetkom njihovega ukvarjanja z enim od njih. A na naši poti iskanja odgovora na obe zastavljeni vprašanji v tem poglavju je prav tako tudi ključnega pomena, da si odgovorimo na naslednji vmesni vprašanji. In sicer zakaj so se tovrstna duhovna gibanja sploh pojavila v zahodni civilizaciji ter zakaj a priori vodijo njihove praktikante stran od pristnega verskega izkustva in njihove osebne vere?

 

Dandanes živimo v tako imenovani informacijski dobi, za katero je med drugim značilna tudi bistveno večja dostopnost in pretočnost najrazličnejših informacij, kot je to bila kadar koli v človeški preteklosti. Danes lahko brez kakršnega koli večjega napora pridemo v stik s kakršnimi koli informacijami, ki bi jih želeli pridobiti. Ljudje od nekdaj izmenjujemo informacije tako na individualni kot tudi na kolektivni ravni, a najrazličnejše ideje niso nikoli tako hitro potovale skozi prostor in med najrazličnejšimi posamezniki kot to dandanes, ko vse kar potrebujemo je zgolj dostop do interneta in že smo v stiku s pravo zakladnico najrazličnejših informacij. Internet vsekakor sodi med večje izume človeške vrste, a sleherni izum v sebi nosi tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti, odvisno pač od tega kako ga uporabljamo.

 

Če za trenutek pogledamo zahodno družbo iz perspektive informacijske izmenjave, lahko zelo hitro opazimo, da smo na slehernem koraku izpostavljeni pravi poplavi najrazličnejših informacij. Od najrazličnejših oglasov za takšne ali drugačne izdelke in storitve do najrazličnejših oglasov za boljše in kakovostnejše življenje ter najrazličnejšim dnevnim novicam in informacijam. A če bomo malo podrobneje opazovali vse najrazličnejše informacije, s katerimi smo dobesedno bombardirani na slehernem koraku tekom našega vsakdana, bomo hitro opazili, da so daleč najbolje zastopane prav informacije, ki so povezane s takšno ali drugačno obliko trženja in potrošništva. Zahodna civilizacija je šla celo tako daleč, da je dopustila, da so tržno in potrošniško usmerjene informacije začele prevladovati celo v sklopu splošnega izobraževalnega sistema. Kateri je bil od samega začetka zasnovan na tako imenovanem: linearnem postopku, ki temelji predvsem na podajanju in striktno razumsko-analitičnem osvajanju najrazličnejših informacij v čim večjem obsegu. Medtem ko je od samega začetka javnega šolstva nadvse zanemarjal intuitivno razumevanje posameznih informacij, na katerem temelji tako imenovani: nelinearen pristop, ki je značilen za Koryu Budo in ostale tradicionalne vzhodne vede in sisteme ter za nekdanjo zahodno alkimijo in zahodne hermetično-ezoterične tradicije.

 

Na drugi strani je potrošniška miselnost nadvse močno zasidrana v zahodni civilizaciji, saj se z njo srečujemo preko posrednih in neposrednih načinov od našega najbolj zgodnjega otroštva dalje. Katera nas usmerja k iskanju čim hitrejših in enostavnejših ali drugače povedano čim bolj ekonomičnih rešitev za sleherno našo potrebo, težavo, izziv ali dilemo. Lahko bi celo dejali, da kot celotna civilizacija težimo h temu, da dobimo za svoj čas in denar največ kot le lahko. Na drugi strani smo začeli celo enačiti naš čas z denarjem. Na osnovi česar vedno znova presojamo na osnovi arbitrarnih meril, ki nam jih je vsilila potrošniška miselnost, ali se nam določena dejavnost, hobi ali le naše zanimanje splača ali ne, medtem ko v isti sapi želimo početi deset različnih stvari istočasno. Zaradi česar vedno znova ugotavljamo, da nam zmanjkuje časa tako za naše prostočasne aktivnosti, za naše najdražje kot tudi za naše službene obveznosti. Kar želimo nadoknaditi s tem, da karseda 'preudarno' izbiramo s čim se nam 'resnično' splača ukvarjati ter s tem, da težimo k iskanju najbolj 'ekonomičnih' pristopov pri vseh naših aktivnostih.

 

Povsem druga skrajnost, ki nadvse močno zaznamuje zahodno civilizacijo, pa je tako imenovani: arhetip heroja, v kolikor se osredotočim zgolj še na to specifično lastnost naše civilizacije. Arhetip heroja je od nekdaj prisoten v vseh človeških civilizacijah in je del kolektivno nezavednega celotne človeške vrste. Omenjeni arhetip je prav tako v tesni povezavi z arhetipi matere, očeta in otroka. Arhetip matere predstavlja podzavest in vse, kar je kakor koli povezano z materjo Zemljo.  Arhetip očeta predstavlja zavest, celotno stvarstvo in vse, kar je kakor koli povezano s tostranstvom. Arhetip otroka predstavlja rojstvo zaznave in jaza; oziroma točneje zaznave in nezavednega dela jaza - senca ter nezavednih oblik osebnosti (osebnosti, ki jih ustvari nezavedni del jaza). Arhetip heroja pa v tem pogledu predstavlja rojstvo zavednega dela jaza - ego. Arhetip heroja nas skozi vse svetovne mite uči, da je rojstvo zavednega dela jaza - ega nadvse dramatičen, buren ter skrajno nestabilen proces, ki je izpostavljen ogromnemu številu najrazličnejših oblik tveganj in kateri se mora na koncu vedno samožrtvovati, če se želi izogniti tragični usodi, ki ga drugače čaka. Samožrtvovanje se v tem kontekstu nanaša na samožrtvovanje posameznikove samopodobe, ki je sestavni del zavednega dela jaza - ega; oziroma v širšem kontekstu na samožrtvovanje določene oblike posameznikovega načina razmišljanja, nazorov, pogledov, prepričanj in verovanj, ki ne ustrezajo več spremenjenim pogojem določene okoliščine. Saj lahko le na takšen način posameznik postopoma razvije zavedni del jaza - ego, ki bo v ravnovesju tako z vsemi preostalimi sestavnimi deli jaza kot tudi s celotno njegovo psiho. A preden se lahko heroj samožrtvuje, mora prvo postati heroj v polnem pomenu besede; kar pomeni, da mora opraviti določeno herojsko nalogo. Nekaj česar ne bi mogel storiti nihče drug kot on sam ter kar ga povzdigne nad navadne ljudi in ga preobrazi v heroja, v polnem pomenu besede. In prav slednja je tista, ki določi nadaljnji potek njegove življenjske poti ter ga hkrati tudi določa kot individualno entiteto. Sleherna oblika herojske naloge zahteva od heroja, da se upre obstoječemu redu, ki ga predstavljata njegova mati in oče ter da najde povsem lastno pot, s čimer heroj postane nosilec nečesa novega, svežega.

 

 



Za sleherno človeško civilizacijo lahko ugotovimo, da primarno temelji na določenemu arhetipu, kakor tudi lahko opazimo, da so posamezne človeške civilizacije v različnih časovnih obdobjih temeljile na različnih arhetipih. V kolikor pa pogledamo vse najrazličnejše človeške civilizacije kot enovito celoto bomo lahko opazili, da vse brez kakršnih koli izjem linearno potujejo od najbolj osnovnih proti vse bolj kompleksnim arhetipom. Primarni arhetip je arhetip matere, ki je določal vse prvotne človeške civilizacije, kateremu nato sledi arhetip očeta, kateremu sledi arhetip otroka in slednjemu nato sledi omenjeni arhetip heroja, ki še vedno nadvse močno zaznamuje zahodno civilizacijo.

 

Za družbe, ki so pod vplivom arhetipa matere je značilno, da vse brez izjem razvijejo takšne ali drugačne oblike matriarhata. Za katerega je med drugim značilno čaščenje matere Narave/Zemlje, ki je nadvse tesno povezano z intenzivno človeško povezanostjo s celotno naravo, z najrazličnejšimi oblikami osnovnih oblik protoreligij - šamanizmov ter seveda z rojstvom prvih človeških družb. Po določenem času je večina človeških družb prešla pod vpliv arhetipa očeta. Za katerega so med drugim značilne najrazličnejše oblike patriarhalnih družb, rojstvo politeističnih religij ter seveda rojstvo prvih človeških civilizacij, katere so po določenem času nato prešle pod vpliv arhetipa otroka. Za katerega je med drugim značilno rojstvo prvih monoteističnih religij, korenite religijske in družbene reforme ter nadaljnji razvoj človeških civilizacij in družb. Nadaljnji razvoj človeških civilizacij, pa je večino slednjih pripeljal pod vpliv arhetipa heroja. Za katerega je med drugim značilno dokončno izoblikovanje in prevlada posamezne monoteistične religije, izrazita razumsko-analitična orientiranost posameznih družb ter vse večja človekova odtujenost od narave in njegova postopna vse močnejša materialistična usmerjenost.

 

Vplive delovanja predstavljenih štirih tipov lahko praktično prepoznamo v večini preteklih in trenutnih človeških družbah in civilizacijah, kot štiri različne stopnje njihovega razvoja. Kar se prenaša skozi človeške rodove v podobi mita o štirih mitičnih ali religijskih obdobjih; od katerih je zagotovo najbolje poznan hindujski sistem kalp, katere predstavljajo povezano celoto. Kar je zgolj manifestacija omenjenih štirih arhetipov v kolektivnem nezavednem človeške vrste. In ker se slednji pojavljajo v skoraj vseh človeških družbah in civilizacijah, je povsem razumljivo, da je simbolika števila 4, pri vseh ljudeh povezana s simbolom enosti oziroma s simbolom Boga.

 

Če se sedaj ponovno osredotočimo zgolj na zahodno civilizacijo, in v kolikor v mislih le na hitro preletimo zgodovino njenega razvoja, bomo lahko opazili, da je naša civilizacija prišla pod vpliv arhetipa heroja nekje okoli leta 500 pr. n. št., z rojstvom klasičnega helenističnega obdobja, katerega zaznamujejo vse lastnosti omenjenega arhetipa. Kot lahko vidimo je naša civilizacija zaznamovana z omenjenim arhetipom že več kot 2.500 let. Seveda je na tem mestu potrebno poudariti, da je trenutni prikaz razvoja zahodne civilizacije nadvse poenostavljen, kakor so tudi pomen, vpliv in način delovanja posameznih arhetipov. Ker pa se na tem mestu nimam namena spuščati v podrobnejšo obravnavo omenjenih tem, bi se na tem mestu želel na kratko dotakniti le še sledečega. Nadgradnjo arhetipa heroja predstavlja arhetip preobrazbe, za katerega je med drugim značilna človekova težnja k poenotenju in preseganju predhodnih štirih arhetipov, nadaljnje razvijanje zaznavno-intuitivne komponente človekove psihe, nadaljnje razvijanje človekovega načina razmišljanja, razširjanje človekove zavesti, rojstvo povsem novih pogledov in idej ter začetek nečesa povsem novega in drugačnega. Poleg tega je potrebno tudi izpostaviti, da arhetipi dejansko ne delujejo linearno, temveč nelinearno; oziroma drugače povedano se premikajo po spirali, kar pomeni, da vedno znova prehajajo drug v drugega. Torej, imamo opravka s cikličnim nelinearnim procesom, ki ga lahko vedno znova prepoznamo v najrazličnejših obdobjih človeške zgodovine. Na drugi strani pa se arhetipi manifestirajo tako na individualni kot tudi kolektivni ravni; kar v osnovi zgolj potrjuje, da je posamezni nosilec posamezne družbe oziroma civilizacije. Iz česar sledi, da je tudi sleherni posameznik podvržen vplivom arhetipov tekom njegovega življenja, saj tudi sam potuje od arhetipa matere in očeta, preko arhetipa otroka in heroja proti arhetipu preobrazbe skozi njegova različna življenjska obdobja. Pri čemer bi želel le še dodati, da je posameznikova podzavest primarno v domeni arhetipa matere, zavest v domeni arhetipa očeta, zaznava in nezavedni del jaza v domeni arhetipa otroka, zavedni del jaza v domeni arhetipa heroja in intuicija v domeni arhetipa preobrazbe."

 

 

 

"Kot smo lahko videli je pojav kvaziduhovnih gibanj v zahodni civilizacij zgolj posledica njenega več kot 2.500 letnega razvoja. Prav tako pa so slednja tudi odgovor na intenzivno razumsko in materialno usmerjenost zahodne družbe, razvrednotenje človeškega dostojanstva in vrednot ter izgubo vere na kolektivno civilizacijski ravni. A še vedno ostaja odprto vprašanje: "Zakaj tovrstna gibanja a priori vodijo njihove praktikante od pristnega verskega izkustva in njihove osebne vere?"

 

Vsa tovrstna gibanja ne posedujejo zadostnih znanj, učenj in izkušenj, da bi bila sposobna voditi njihove praktikante proti pristnemu verskemu izkustvu ali njihovi osebni veri. Na drugi strani, če malo podrobneje pogledamo najrazličnejša tovrstna gibanja, lahko kaj hitro opazimo, da so ravno toliko zmedena glede same narave verskih vprašanj, kot so to tudi njihovi praktikanti. Posledično imamo opraviti s klasičnim primerom, ko zavedeni nadaljnje zavajajo zavedene, ki si želijo verjeti, kateremu smo bili v zgodovini mnogokrat priča v podobi najrazličnejših samooklicanih duhovnih učiteljev, prerokov ali mesij. Vse kar tovrstni samooklicani duhovni učitelji lahko ponudijo praktikantom, njihovih kvaziduhovnih sistemov, so tako zgolj njihove lastne iluzije, zablode, polresnice, izmišljotine, napačne hipoteze in teze o verskih vprašanjih, zaradi česar posledično vodijo njihove praktikante zgolj stran od njihovega pristnega verskega izkustva ter osebne vere.

 

Poleg tega je pri vseh novodobnih kvaziduhovnih gibanjih moč opaziti močno zastopanost najrazličnejših mitologomov (mitoloških arhetipov), numinologomov (arhetipov numine) in ostalih arhetipov. Kakor tudi najrazličnejših simbolov, ki izvirajo bodisi iz kolektivno bodisi iz univerzalno nezavednega dela podzavesti, zaznave, zavesti in/ali intuicije. Kar niti ni presenetljivo, če upoštevamo nadvse nesistematično in ne transparentno sestavo tovrstnih gibanj, katera so se a priori odrekla slehernim preteklim tradicijam, učenjem in znanjem ter poizkušajo ad hoc ustvariti povsem svoje lastne tradicije, učenja in znanja. Pri čemer se njihovi ustanovitelji in praktikanti vede ali ne vede postavljajo v vlogo tistega, ki je sposoben doumeti celotno stvarstvo takšno kot resnično je ter lastnoročno popraviti vse pretekle človeške zablode in iluzije. Kar je nadvse tipično razmišljanje posameznikov, ki so podvrženi patološkemu psihološkemu pojavu megalomanije, ki je zgolj posledica takšnih ali drugačnih notranjih neravnovesij določenega posameznika.

 

Tradicije, znanja in učenja preteklih človeških rodov znotraj katere koli človeške dejavnosti, umetnosti ali vede ne smemo nikoli obravnavati kot nekaj, kar je pripadalo nekemu drugemu prostoru in času. Kakor tudi nanje ne bi smeli nikoli gledati, kot na potencialne zablode in iluzije preteklih človeških rodov. Seveda pa na drugi strani nanje tudi ne bi smeli gledati, kot na nekaj absolutnega, nezmotljivega ali dogmatičnega. Na njih bi morali predvsem gledati, kot na naše skupne korenine, ki nas povezujejo tako s celotno človeško vrsto kot tudi s celotnim stvarstvom.

 

Osebno menim, da bi morali na vse tradicije, znanja in učenja preteklih človeških rodov gledati tako, kot nanje gledamo v okviru Koryu Buda. Znotraj katerega tradicije, znanja in učenja preteklih mojstrov posamezne ryuha obravnavamo predvsem, kot korenine, ki nas povezujejo z njimi ter katere nam omogočajo, da odkrijemo pravo pot pri našem nadaljnjem raziskovanju, odkrivanju in razumevanju Poti, ki se nam razkriva skozi Koryu Budo. Predvsem pa nanje gledamo, kot na osebna izkustva preteklih velikih mojstrov. In prav naše spoštovanje in ohranjanje tradicij, znanj in učenj preteklih mojstrov, v vedno sveži in novi podobi, je tisto, kar nas skozi prostor in čas povezuje s preteklimi velikimi mojstri posameznih ryuha ter nam tudi omogoča, da nadaljujemo pot od tam, kjer so se slednji ustavili. S čimer delujemo v skladu s Potjo, ki se razkriva skozi Koryu Budo ter nadgrajujemo svoje razumevanje in poznavanje Buda na splošno.

 

V okviru Koryu Buda nenehno vztrajamo pri tem, da sleherna nova človeška generacija nadaljuje svojo pot od tam, kjer jo je predhodna zaključila. Kar dejansko pomeni zgolj to, da mora sleherna nova generacija prvo spoznati pot, ki so jo pred njo prehodili njeni predhodniki, znotraj posamezne ryuha. In šele, ko uspe osvojiti in tudi zaznavno-intuitivno razumeti vsa pretekla znanja in učenja posamezne ryuha, se začne od nje pričakovati, da nadaljuje z odkrivanjem in raziskovanjem novih znanj in učenj. Kakor tudi, da začne postopoma dodajati njene lastne poglede, razumevanja in razlaganja že obstoječih znanj in učenj, s katerimi jih osveži in uskladi s spremembami v prostoru in času, ki so nastopile v vmesnem obdobju. Poleg tega pa jim je na takšen način tudi vedno znova dodana sveža osebna nota novih generacij posameznikov, ki iskreno in predano preučujejo Koryu Budo, katera preprečuje, da bi slednje postopoma dobile podobo nečesa zastarelega in neuporabnega. Kajti sleherni novi posameznik, ki se odloči iskreno in predano preučevati Budo, je uspešno prehodil 'Pot prednikov' in predano sledi aksiomu: "Vse kar obstaja je zgolj Pot," preda prihodnjim generacijam znanja in učenja, ki so bila namenjena zgolj njemu osebno in nikomur drugemu. Kar zgolj potrjuje naslednji aksiom: "Pot se razkriva v slehernem posamezniku na zgolj njemu lasten in edinstven način." S terminom: 'Pot prednikov' imenujemo posameznikovo obdobje odkrivanja, spoznavanja in razumevanja preteklih tradicij, znanj in učenj posamezne ryuha.

 

V sklopu Koryu Buda se dobro zavedamo, da se Budo kot Pot vedno znova razkriva v slehernem novem posamezniku, ki se jo odloči preučevati in ji slediti. Pri čemer pa je sama narava njenega razkritja odvisno izključno od tega, v kolikšni meri je posameznik uspešno prehodil 'Pot prednikov'; oziroma drugače povedano, v kolikšni meri je uspel osvojiti pretekle tradicije, znanja in učenja posamezne ryuha. Kajti Budo se razkriva izključno skozi izkustva posameznika in pretekle tradicije, znanja ter učenja dejansko niso nič drugega, kot razlage in opisi pristnih izkustev preteklih mojstrov posamezne ryuha, ki so osnovane na njihovem predanem delu in nadaljevanju poti. S slehernim na novo osvojenim znanjem ali učenjem, ki jih predstavljajo tradicije posamezne ryuha dejansko na nek način vedno znova izkusimo določeno izkustvo posameznega preteklega mojstra, ki je predstavljalo osnovo za določeno znanje ali učenje. Zaradi česar nikoli ne zadostuje, da se zgolj 'naučimo' pretekle tradicije, znanja in učenja posamezne ryuha. V kar smo se lahko uspeli prepričati vsi, ki smo se odločili na kakršen koli način iskreno in predano spoznavati in preučevati Budo.

 

Pri našem odkrivanju in raziskovanju Buda nam v nobenem primeru ni nikoli kakor koli koristilo, če smo se 'naučili' ali poizkušali zgolj razumsko razumeti posamezna znanja ali učenja, s katerimi so nas seznanjali naši spoštovani učitelji in inštruktorji. Nasprotno. Najpogosteje smo pri našem spoznavanju in razumevanju Buda naleteli le še na večje ovire. Medtem ko so nam naši spoštovani učitelji in inštruktorji poizkušali, na takšen ali drugačen način, dobronamerno dopovedati, da naj ne poizkušamo razumeti posameznih znanj in učenj, temveč da jih naj raje le preprosto 'čutimo'; oziroma da se naj raje le osredotočimo na naše delo ter dovolimo, da se bo naše razumevanje posameznega znanja ali učenja postopoma izkristaliziralo iz nas samih. A navkljub njihovim dobronamernih nasvetom je sleherni izmed nas, na svojem začetku, vedno znova poizkušal razumeti posamezno znanje ali učenje zgolj na razumski osnovi. Zaradi česar smo se nenehno srečevali s tem, da smo bili mnenja, da posamezno znanje ali učenje razumemo, a ga navkljub temu ne znamo uporabljati. Kar nas je usmerilo v to, da smo še bolj intenzivno iskali tisto nekaj, kar je nevidno. Nekaj mističnega in na trenutke skoraj nadnaravnega v posameznemu znanju ali učenju, kar se je tako spretno izmikalo naši razumski percepciji, dojemanju ter razmišljanju. Vmes pa smo iz strani naših spoštovanih učiteljev in inštruktorjev nenehno poslušali takšne ali drugačne 'globoke vzhodne modrosti'; v stilu: "Umirite svoj um in boste razumeli," ali pa "Ne razmišljajte, temveč le čutite," katerih smo se vedno znova nadvse razveselili. Še posebno zato, ker so nas vedno znova opominjale na to kako malo dejansko vemo ter zaradi katerih smo se pogostokrat počutili nadvse neumno, kakor da nismo sposobni razumeti najbolj preprostih stvari. Medtem ko smo na drugi strani vedno znova spregledali kaj nam dejansko želijo sporočiti naši spoštovani učitelji in inštruktorji.

 

Namen naših spoštovanih učiteljev in inštruktorjev nikoli ni bil, da bi v nas prebujali takšne ali drugačne manjvrednostne občutke. Za prebujanje le teh se lahko zahvalimo kar lepo sami sebi, temveč da nas usmerijo na 'Pot prednikov' ter da nas karseda čim bolje vodijo po njej. Predvsem pa je bil njihov namen, da nas varneje pripeljejo po bistveno krajši poti do izkustva, na katerem je osnovano posamezno znanje ali učenje. A vse dokler tudi sami nismo izkusili izkustva, katero je rodilo posamezno znanje ali učenje, slednjega nismo uspeli doumeti. Kajti tisto, kar se je tako vztrajno izmikalo naši razumski percepciji in razumevanju posameznega znanja ali učenja, je bilo dejansko prav izkustvo, na katerem je slednje tudi osnovano. Katerega je izkusil nekdo pred nami ter ga nato predal bodočim generacijam - nam, v obliki posamezne tehnike, sklopa tehnik, gibanja ali aksioma. In prav to so nam tudi poizkušali sporočiti naši spoštovani učitelji in inštruktorji, ko so nas seznanili z naslednjim aksiomom: "Razumeš lahko le tisto kar si izkusil, česar pa nisi izkusil ne boš nikoli razumel." A nič kolikokrat je omenjeni aksiom naletel na naša gluha ušesa. Slednjega nismo uspeli slišati tako dolgo, dokler tudi sami nismo spoznali, da celotni Budo temelji na izkustvu - našem izkustvu.

 

V sklopu Koryu Buda se med drugim tudi dobro zavedamo, da tradicije, znanja in učenja posamezne ryuha niso nič drugega, kot zgolj opisi določenih naravnih principov in zakonitosti, ki so bili razkriti preko osebnih izkustev preteklim mojstrom in učiteljem posamezne ryuha. Iz česar sledi, da je celotno znanje Koryu Budo ryuha osnovano izključno na osebnih izkustvih preteklih človeških rodov. Kajti prav osebno izkustvo, katerega predstavlja princip: myo, predstavlja temelj tako Koryu Buda kot tudi katere koli druge vede, znanosti ali umetnosti. Brez osebnega izkustva, ki tudi predstavlja osnovo principa: kan-ken (intuitivna percepcija), dejansko nismo nikoli zmožni česar koli doumeti. V kolikor nečesa ne izkusimo lahko slednje razumemo edino v večji ali manjši meri na razumski osnovi, kar pa je daleč od tega, da bi slednje tudi dejansko doumeli. V kolikor pa želimo nekaj resnično doumeti, moramo to prvo izkusiti. Kajti naše golo razumsko razumevanje nečesa nam ne bo nikoli omogočilo, da bi lahko slednje tudi razumeli v vsej njegovi kompleksnosti in znotraj vseh njegovih najrazličnejših interakcij z vsem ostalim; skratka z eno besedo: doumeli. Razum lahko razume edino tisto kar pozna ter kar je znotraj njemu namenjenega intervala delovanja. Kot smo lahko že predhodno spoznali razum predstavlja zgolj en del našega zavednega dela jaza - ega ter zelo majhen del naše celotne psihe. Na drugi strani pa že najpreprostejše izkustvo zaobjema vse dele našega jaza, medtem ko kompleksnejša izkustva poleg celotnega našega jaza zaobjemajo tudi posamezne dele naše psihe. Najkompleksnejša izkustva pa poleg celotnega dela jaza zaobjemajo celotno našo psiho, zaradi česar znotraj Koryu Buda osebno izkustvo povsem opravičeno predstavljamo s principom: myo (čudežno).

 

Verska izkustva sodijo med najpomembnejša in tudi najkompleksnejša človekova izkustva, saj poleg tega, da obsegajo celotni posameznikov jaz in večino oziroma celotno njegovo psiho, istočasno tudi povzročijo korenito transformacijo posameznika samega. Sleherno versko izkustvo razkrije posamezniku določeno resnico bodisi o njem samem kot celoti bodisi o njegovem mestu znotraj kozmosa. Zaradi česar so vsa verska izkustva vedno kozmične narave, saj obravnavajo teme in vprašanja, ki so tako ali drugače povezana bodisi z mikrokozmosom (človekovo notranjostjo) bodisi z makrokozmosom (stvarstvom) ter na drugi strani tudi najrazličnejše povezave med mikrokozmosom in makrokozmosom. Pri čemer pa so vedno primarno usmerjena v mikrokozmos; torej v človeka samega. Na osnovi česar tudi predstavljajo temelj človekove duhovnosti, vendar pa verskega izkustva ne gre na kakršen koli način enačiti z duhovnim izkustvom."

 

 

Citirano iz dela: Grega Vodopivc: Um Buda

 

 

 

Zgornje citate uvodnega dela poglavja: Sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, iz mojega strokovnega dela: Um Buda, sem se odločil vključiti v svojo tokratno objavo izključno zato, ker sem v njih podrobneje spregovoril o temah, o katerih teče beseda v trenutni temi.

 

V psihološkem pomenu koncept Boga ustreza našemu sebstvu, oziroma najpomembnejšemu sestavnemu temeljnemu delu naše psihe, iz katerega izvira vseh preostalih pet: podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz. Človekova ločitev od Boga, v osnovi predstavlja osamosvojitev jaza iz nezavednega sebstva, kar označujemo s psihološkim procesom inflacije jaza. Medtem ko na drugi strani človekovo približevanje nazaj k Bogu, v osnovi predstavlja posameznikovo zavestno vzpostavljanje osi jaz-sebstvo, kar označujemo s psihološkim procesom deflacije jaza. Psihološka procesa inflacije in deflacije jaza, pa predstavljata najpomembnejša dela psihološkega procesa: individualizacija posameznika.

 

Posameznik, ki priznava edino njegovo subjektivno resničnost, samopodobo, razumske in kognitivne procese kot njegovo štiridelno avtoriteto s tem sporoča, da še vedno ni uspel zaključiti s procesom inflacije njegovega jaza. Tovrsten posameznik iskreno verjame, da je njegov koncept razuma, s katerim enači njegovo subjektivno resničnost, samopodobo, razumske in kognitivne procese, vse Kdo in Kaj resnično je. Posledično je tovrstna oseba nadvse naklonjena vsemu, kar izvira iz razumskih in kognitivnih procesov ter teži k iskanju razumske razlage za vse, s čimer se sreča ali s čimer se ukvarja ali preučuje. Na drugi strani pa je nadvse odklonilno nastrojena proti vsemu, kar na kakršen koli način nasprotuje njeni subjektivni resničnosti in samopodobi ter kar po njenem mnenju ne poseduje 'utemeljene' razumske razlage in obrazložitve. Zaradi česar preprosto ni zmožna sprejeti koncepta Boga; oziroma da je njen jaz zgolj en majhen del njene celotne psihe, ki je v podrejenem odnosu do njenega sebstva, ki uravnava celotno njeno psiho, vključno z njenim jazom. Prav tako pa tovrstna oseba preprosto ni zmožna sprejeti kakršne koli drugačne resničnosti kot njene osebne resničnosti, zaradi česar se zelo pogosto znajde v najrazličnejših sporih in konfliktih z ostalimi ljudmi. V kolikor se želimo izogniti sporu ali konfliktu s tovrstno osebo, moramo upoštevati omenjene psihološke procese, ki se odvijajo v njej ter ji omogočiti preko posrednih in nežnih metod, da postopoma spozna, da se objektivna resničnost, katero ona enači z njeno subjektivno resničnostjo, razkriva v raznolikosti subjektivnih resničnosti.

 

Posameznik, ki priznava koncept Boga kot njegovo avtoriteto, s tem sporoča, da se je v njem začel odvijati proces deflacije jaza, s katerim vzpostavlja njegovo os jaz-sebstvo. Na osnovi česar tudi sporoča, da je pripravljen sprejeti, da je njegova subjektivna resničnost zgolj njegova lastna ter v nobenem pogledu boljša ali slabša od subjektivnih resničnosti ostalih ljudi, s katerimi je v takšni ali drugačni interakciji. 

 

Krščanski koncept: izvirnega greha, budistični koncept: nevednosti, antični grški koncept: hybrisa... psihološko gledano vsi ustrezajo psihološkemu procesu: inflacije jaza. 

 

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

 

 






Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0