Ni komentarjev na to temo

[Andreja Anda Jagodič]

Kako bi vi odgovorili na ti dve vprašanji? Morda o tem res niste še nikoli razmišljali. Ali pa se morda sprašujete,kako se ti vprašanji sploh navezujeta druga na drugo, in pravite: ,Seveda smo za svoja dejanja odgovorni Bogu. Pa tudi vse, kar nam je namenila usoda, se bo zgodilo.‘

Če je takšno tudi vaše mnenje, prosimo, postojte za trenutek in razmislite!

Komu smo odgovorni za svoja dejanja? Bogu. Toda kdo nam potem določa našo usodo? Mnogi bi prav tako odgovorili: »Bog.« Pa je to logično? Ali bi vi koga prisilili, da stori kaj, za kar bi ga kasneje krivili? Zamislite si očeta, ki zjutraj zaklene hišna vrata, da bi s tem svojemu sinu preprečil iti ven. Ko pa se zvečer vrne domov, ugotovi, da je bil sin ves dan doma. Kaj če ga sedaj oče vpraša, zakaj ni šel iz hiše, morda ga celo kaznuje, češ da je len? Ali bi bilo to pravično? Kaj bi si vi mislili o takšnem očetu?

,Kaj takega se ne more zgoditi,‘ boste dejali. Vendarle pa nekateri govorijo, da Bog dela ravno to. Če sta tako dobro kot slabo od Boga in če nam je tako rekoč že vse vnaprej določil, zakaj bi mu potem morali biti odgovorni, kadar delamo slabo? Če delamo to, kar je določil Bog, zakaj smo mu potem odgovorni za svoja dejanja? Zakaj moramo Bogu dajati odgovor za nekaj, pri čemer nismo imeli nobene izbire?

Morda v tem trenutku razmišljate: ,To je zelo globoka téma. Kdo smo mi, da bi razumeli Božje poti? Naj o tem razpravljajo teologi.
Toda razmislite. Ta vprašanja zadevajo vse nas. V tem svetu imamo le eno življenje in to prav hitro mineva. Naš način življenja je nadvse odvisen od tega, kako si odgovorimo na prej omenjeni vprašanji. Če je Bog določil našo usodo, zakaj bi si prizadevali izboljševati se? Zakaj bi se sploh trudili učiti o Bogu? Besede, kot so »prav« in »narobe«, »greh« in »zasluga«, so nepomembne. Če nam je usojeno, da storimo kaj, za kar menimo, da je narobe, potem bomo to vsekakor storili, saj ne moremo spremeniti tega, kar nam je bilo vnaprej določeno.

Če so stvari res takšne, zakaj nas potem Bog uči svoje zapovedi? Zakaj je poslal preroke? Zakaj so bile napisane knjige, imenovane Božja Beseda? Ali ne bi bilo vse to nesmiselno, če bi zadeve krojila usoda? Človeška inteligenca prav gotovo ugovarja razmišljanju, ki nasprotuje samo sebi. Človekov logični razum tega ne more sprejeti.

Če pa imamo po drugi strani svobodno voljo in smo za svoja dejanja odgovorni Bogu, potem moramo svoje kratko življenje uporabiti za to, da si o njem in njegovih namenih pridobimo točno spoznanje ter da se naučimo živeti tako, kot je njemu pogodu. Za vsakega živega človeka postane to osebna odgovornost. Nihče ne more služiti Bogu namesto nas. To nas spomni na pregovor »Vsak je svoje sreče kovač«, kar pomeni, da mora vsak sam dajati odgovor za svoja napačna dejanja.

Ali vidite, zakaj je tako pomembno spoznati prave odgovore na vprašanji: Ali smo za svoja dejanja odgovorni Bogu? Ali pa nam življenje kroji usoda?

Kje najti odgovore

Kje lahko najdemo odgovore na naša vprašanja? Eno takšno mesto je v Bibliji, ki jo v islamskem svetu poznajo kot Taurat, Zabur in Indžil in jo priznavajo za »Božjo Besedo«.* V Bibliji beremo naslednje: »Ako pa se brezbožnik odvrne od vseh grehov svojih, ki jih je storil, in bo hranil vse postave moje in delal, kar je postavno in pravično, gotovo bo živel, ne umrje. Ali mi je res po volji smrt brezbožnikova? [. . .] ni li mi bolj všeč, da se izpreobrne od svojega dejanja ter živi?« (Ezekiel 18:21, 23) Očitno je mogoče, da se hudoben človek spremeni. Ni mu usojeno, da bo za vedno ostal hudoben.

Do istega sklepa lahko pridemo še po enem biblijskem odlomku: »Sin človečji, za čuvaja sem te postavil [. . .] da bi jih, čujoč besedo iz mojih ust, svaril v mojem imenu. Ako rečem brezbožniku: Gotovo umreš! a ti ga ne posvariš in ne govoriš, da odvrneš brezbožnika s krivične poti njegove, da ga ohraniš v življenju: umre ta brezbožnik v krivici svoji, ali kri njegovo bom zahteval iz tvojih rok.« (Ezekiel 3:17, 18)

Da, Božja Beseda jasno pove, da usoda ne kroji človekovega življenja. Človek lahko izbira. Lahko dela ali dobro ali slabo. In če iz nevednosti dela slabo, se lahko, ko spozna resnico, spremeni in potem dela dobro ter si tako pridobi življenje. Očitno je torej, da smo sami odgovorni za svoja dejanja.

Kako lahko izberete?

Biblija govori, da je naš Stvarnik Bog ljubezni, v katerem ni nobene hudobije. Ta Bog ljubezni pravi: »Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj.« (5. Mojzesova 30:19) Bog je človeka ustvaril s svobodno voljo. Ko so se ljudje odločili, da ne bodo več delali v skladu z Božjim namenom, so postali podvrženi smrti. Vendar pa vi lahko izberete življenje. Toda izbrati morate sami. Nihče ne more tega storiti namesto vas.

In kako izberete življenje? Najprej se morate prepričati, da je Biblija Božja navdihnjena Beseda. Za to jo je treba iskreno in brez predsodkov preučevati. Zatem se morate iz Biblije naučiti, zakaj je Bog ustvaril človeka, zakaj umiramo, kaj se zgodi po smrti in kako lahko ugajate Bogu.

Ne recite: ,To je zelo težka naloga; jaz tega ne zmorem.‘ Ali bi Bog obljubil življenje in nato nekaterim onemogočil, da bi ga dosegli? Če so informacije, ki jih potrebujemo, v Bibliji, ali nam ne bo potem Bog pomagal pri našem preiskovanju te knjige? Le iskreno si prizadevajte. To je nekaj največ vrednega, kar lahko storite.

Časi so nujni

In nikar ne odlašajte. Časi so nujni. V Bibliji najdemo sestavljeno »znamenje«, ki označuje zadnje dneve te stvarnosti. (Matevž 24:3) Navajamo nekaj delov tega znamenja:

»Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo.« »Bodo lakote.« (Matevž 24:7) »Bodo veliki potresi.« ,Po raznih krajih bodo kuge.‘ (Lukež 21:11) »Krivičnost [se] razmnoži.« (Matevž 24:12)

Biblija pravi, da se bodo ti in drugi deli tega znamenja zadnjih dni dogajali skupaj. Vsi dokazi kažejo, da je to znamenje vidno vse od izbruha prve svetovne vojne leta 1914.

Zaradi tega vas pozivamo, da brez odlašanja raziščete Biblijo. Božja Beseda nam govori: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14)