Faaaak, res si sitn kt podrepna muha, mgd.
Ti zlo rad uporabljaš prispodobe. Bom še jst dal eno.
Mene v principu muhe ne motjo. Clo zanimiv mi je, zgodaj spomladi, ko sonce posije in pridejo une ta ogromne na kak napol gnil jabuk na terasi. Velikrat jih opazujem, kako srkajo cukr iz une gnilobe, občudujem njihovo vztrajnost in jim včasih še pomagam, tko da zmečkam jabuk , da je več soka. Al pa une muhe, zapljunkarice, me fascinirajo, kolk hitr zavohajo crkovino in s kakšno vnemo začnejo kuj odlagat jajčeca na crkovino. In to ne jajčeca, cela jajca. In kolk. Enkratno. No, da se ne oddaljim od teme. Očarajo me s svojim delovanjem, s vojim zgledom, tko da jih dostkrat posnemam. Ne v odlaganju jajc, v vztrajnosti pak.
Medtem k pa podrepne muhe, tiste sitne, k ti skačejo po glav, po rokah, po nogah in to najraj glih takrat, ko hočem popoldne mejčken mrknt, povzročijo s svojim vtikanjem vame glih kontra efekt. Ne le, da jih hočem pregnat, pobit, spodit...še zasovražim jih.
Mislm, a ti je jasn? Če so tud drugi Krišnovci tolk zatežen kt ti, tolk vsiljivi, jih ne maram videt, kva šele bit v kontaktu z njimi.
Bod za zgled s svojim delovanjem, daj nekaj, kar je vredno posnemat, ne pa težit. In če že težiš, govor iz sebe in o seb, ne pa razlagat drugmu, kok je revko in kako dela vse narobe. Piš o seb...če češ, da te kdo vsaj poskuša razumet in slišat.