Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Nemir


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
873 komentarjev na to temo

#26 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 13. januar 2015, 22:13

lahko tudi s kakšno dobro kapljico ali drugimi substancami. V tem primeru je meditacija temu enaka.... A ni?


dReAM

 

 

 


#27 Gost_Jeti_*

Gost_Jeti_*
  • Gost

Objavljeno: 13. januar 2015, 22:50

ne seri ... z dobro kapljico lahko samo žuraš ... meditirati ne moreš



#28 KoryuBudo

KoryuBudo
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 277

Objavljeno: 14. januar 2015, 09:10

KoryuBudo, sem se prebijala skozi tvoja dva posta, pa me zmotilo:

1. versko izkustvo (mislim, da je to stvar intime)

2. kontemplantacija (ne vem v čem bi se zelo bistveno spreminjala od meditacije, ki naravno postane kontemplatacija, saj je nemogoče stalno samo opazovati misli in nemogoče je razmišljati, da nismo del celote- kar recimo bi lahko bilo božanstvo, ampak če je le mogoče, bi se jaz tej besedi izognila, ker je preozka, da bi lahko opisala to izkušnjo). Kar se pa Junga tiče, mislim, da je veliko doprinesel s svojo idejo o arhetipih in načinu kako se te ideje/predstave na različne načine udejanjajo; o predstavi o ženski, moškem in s tipi osebnosti, kaj več pa jaz ne bi zapletala teorije, ker se mi ne zdi smiselno.

 

Lp Z

 

 

 

Pozdravljena Zala_

 

 

Versko izkustvo, kot sem to v prvem delu svoje objave eksplicitno izpostavil, je vedno izrazito intimne narave in je kot takšno vedno lastno individuumu samemu. Drugače pa je versko izkustvo posledica delovanja sistema diametralnega nasprotja: misel - uvid/spoznanje, kateri je primarni nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest - intuicija. Iz česar posledično sledi, da v kolikor posameznik želi izkusiti pristno versko izkustvo mora preseči diametralna nasprotovanja med njegovo zavestjo in intuicijo, saj bo le na tovrsten način lahko uspešno izpeljal transmutacijo tako njegove trenutno obstoječe samopodobe, zavednega dela jaza - ega, celotnega jaza ter kasneje tudi celotne njegove psihe; s čimer bo uspešno na novo uravnovesil posamezna njegova psihična/notranja neravnovesja. Kar pa lahko doseže izključno na osnovi njegovega iskrenega in predanega preučevanja njegove psihe kot celote s pomočjo najrazličnejših verskih in duhovnih ved, pri čemer so mu lahko v veliko pomoč najrazličnejša znanja, učenja, spoznanja in dognanja analitične in globinske psihologije, ki se intenzivno ukvarjata s preučevanjem določenih verskih in duhovnih tematik.

 

Kot sem v prvem delu svoje objave omenil je kontemplacija zgolj nadaljnjo orodje, s pomočjo katerega lahko posameznik začne spoznavati stvarno naravo njegove psihe, a nič več kot to. Na tem mestu bi želel tudi izpostaviti, da sta tako meditacija kot tudi kontemplacija zgolj začetni orodji na poti spoznavanja stvarnega delovanja naše psihe, medtem ko med dejanska naprednejša orodja sodijo: primarna orodja intuicije. Pri čemer gre prav tako tudi omeniti, da so prva tri primarna orodja intuicije (zaznavno-intuitivni občutek, slutnja in intuitivno vedenje) znova začetna orodja, medtem ko so naprednejša orodja nadaljnja tri primarna tri orodja intuicije (uvid - kensho, spoznanje - kensho in razsvetljenje - satori). Medtem ko eno izmed najpomembnejših temeljnih orodij posameznikovega spoznavanja celotne njegove psihe predstavlja kan-ken (intuitivna percepcija & videnje, intuitivna zaznava). A v kolikor posameznik želi dejansko spoznati stvarno naravo njegove psihe, se mora posvetiti iskrenemu preučevanju stvarne narave vseh šestih temeljnih sestavnih delov njegove psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz), vseh posameznih njihovih primarnih temeljnih orodij ter najrazličnejših njihovih medsebojnih sistemov nasprotij, ravnovesij in neravnovesij; kar je tudi dejanski predmet obravnave vseh verskih in duhovnih ved, o čemer sem podrobneje spregovoril v svojih strokovnih delih: Sei Shin Do, Temeljni principi Buda in Um Buda.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo


Dear KB,

 

meditacija ni proces, ni nič....!!!

 

 

 

Pozdravljen none,

 

 

V kolikor bi malo bolj pazljivo prebrali prvi del moje objave bi lahko opazili, da sem omenil, da je meditacija zgolj orodje in ne proces, kot ste to vi napačno razumeli.

 

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo



#29 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 09:56

Sorry!

 

Pozdravljena Zala_

 

 

Versko izkustvo, kot sem to v prvem delu svoje objave eksplicitno izpostavil, je vedno izrazito intimne narave in je kot takšno vedno lastno individuumu samemu. Drugače pa je versko izkustvo posledica delovanja sistema diametralnega nasprotja: misel - uvid/spoznanje, kateri je primarni nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest - intuicija. Iz česar posledično sledi, da v kolikor posameznik želi izkusiti pristno versko izkustvo mora preseči diametralna nasprotovanja med njegovo zavestjo in intuicijo, saj bo le na tovrsten način lahko uspešno izpeljal transmutacijo tako njegove trenutno obstoječe samopodobe, zavednega dela jaza - ega, celotnega jaza ter kasneje tudi celotne njegove psihe; s čimer bo uspešno na novo uravnovesil posamezna njegova psihična/notranja neravnovesja. Kar pa lahko doseže izključno na osnovi njegovega iskrenega in predanega preučevanja njegove psihe kot celote s pomočjo najrazličnejših verskih in duhovnih ved, pri čemer so mu lahko v veliko pomoč najrazličnejša znanja, učenja, spoznanja in dognanja analitične in globinske psihologije, ki se intenzivno ukvarjata s preučevanjem določenih verskih in duhovnih tematik.

 

Kot sem v prvem delu svoje objave omenil je kontemplacija zgolj nadaljnjo orodje, s pomočjo katerega lahko posameznik začne spoznavati stvarno naravo njegove psihe, a nič več kot to. Na tem mestu bi želel tudi izpostaviti, da sta tako meditacija kot tudi kontemplacija zgolj začetni orodji na poti spoznavanja stvarnega delovanja naše psihe, medtem ko med dejanska naprednejša orodja sodijo: primarna orodja intuicije. Pri čemer gre prav tako tudi omeniti, da so prva tri primarna orodja intuicije (zaznavno-intuitivni občutek, slutnja in intuitivno vedenje) znova začetna orodja, medtem ko so naprednejša orodja nadaljnja tri primarna tri orodja intuicije (uvid - kensho, spoznanje - kensho in razsvetljenje - satori). Medtem ko eno izmed najpomembnejših temeljnih orodij posameznikovega spoznavanja celotne njegove psihe predstavlja kan-ken (intuitivna percepcija & videnje, intuitivna zaznava). A v kolikor posameznik želi dejansko spoznati stvarno naravo njegove psihe, se mora posvetiti iskrenemu preučevanju stvarne narave vseh šestih temeljnih sestavnih delov njegove psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz), vseh posameznih njihovih primarnih temeljnih orodij ter najrazličnejših njihovih medsebojnih sistemov nasprotij, ravnovesij in neravnovesij; kar je tudi dejanski predmet obravnave vseh verskih in duhovnih ved, o čemer sem podrobneje spregovoril v svojih strokovnih delih: Sei Shin Do, Temeljni principi Buda in Um Buda.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo


 

 

 

Pozdravljen none,

 

 

V kolikor bi malo bolj pazljivo prebrali prvi del moje objave bi lahko opazili, da sem omenil, da je meditacija zgolj orodje in ne proces, kot ste to vi napačno razumeli.

 

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo


dReAM

 

 

 


#30 mayan

mayan
  • Lunin Odvisnik
  • Št. objav: 1 990

Objavljeno: 14. januar 2015, 12:11

Morda je nemir nastal zaradi tvojega pretiranega prizadevanja po miru. Nemiru, tako kot ostalih, za nas neprijetnih čustev, po moje ni možno preseči, preden ga v polnosti ne sprejmemo. Torej, da smo prosti želje po kontroliranju občutij...po ločevanju na mir, nemir... Za vsakim kaosom je veličasten red, za redom kaos in za tem še veličastnejši red... Mir, ki ga iščemo, pa presega naše razumevanje...že zavedanje tega je veliko, npr. lahko se prepustimo in najdemo mir tudi v nemiru.


~THE LESSON IS ALWAYS LOVE.~

#31 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 156

Objavljeno: 14. januar 2015, 12:41

Meditacija lahko potencira notranje konflikte, nemir, itd...zakaj pa je veliko meditantov občasno bolj razdražljivih, nemirnih, itd...Majčken namig... biggrin.png

 

Moja prijateljica je pred kratkim postala žrtev psihiènega napada, ki je
sledil obdobju intenzivnega notranjega iskanja. Kaj se dogaja med takšnim
napadom in kako se lahko takšnim nevarnostim izognemo? Ali
lahko globoka meditacija nekaterim ljudem škodi?
 
Ker ne poznam specifiènih okolišèin, lahko na to vprašanje odgovorim
samo na splošno. Kot prvo, zelo dvomim, da je vaša prijateljica
po pravilnem intenzivnem notranjem iskanju postala žrtev
psihiènega napada. Bolj verjetno se mi zdi, da je z nepravilno meditacijo
vznemirila svoje èustveno ravnotežje. Ko z meditacijo priklièete
energije duše, ne morete prièakovati, da boste ostali nespremenjeni.
Na te višje energije se boste vedno nekako odzvali.
 
Ta odziv bo navadno potekal na enega od teh naèinov: èe boste
k meditaciji pristopili z obèutkom, èe boste o njej dovolj pouèeni in
èe bo meditacija znanstvena, bo spodbudila vašo željo po služenju
in ustvarjanju. Temu lahko sledi, ni pa nujno, zaèasen èustveni nemir,
ker energije duše vplivajo na astralno telo. Èe meditacija, ki ste
jo izbrali, ni primerna ali èe jo nepravilno izvajate – èe ji ne namenite
primerne pozornosti in èe nimate obèutka za mero – so posledice
lahko zelo neprijetne, še posebej èe je oseba že tako ali tako èustveno
neuravnovešena. Mislim, da ima vaša prijateljica ta problem.
Psihièni napadi se dogajajo, vendar zelo redko ljudem, ki se resno
ukvarjajo z meditacijo – žrtve so ponavadi ljudje, ki so nagnjeni k
mediumizmu, ki se zaradi vibracijske podobnosti pustijo odprte za
vplive z nižjih astralnih ravni. Takšnim nevarnostim se lahko izognete
tako, da z meditacijo in s služenjem svojo aspiracijo in vibracijo
ohranjate kar se da visoko.

Life is like a game...play it...

myst1c.gif


#32 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 15:52

Morda je nemir nastal zaradi tvojega pretiranega prizadevanja po miru. Nemiru, tako kot ostalih, za nas neprijetnih čustev, po moje ni možno preseči, preden ga v polnosti ne sprejmemo. Torej, da smo prosti želje po kontroliranju občutij...po ločevanju na mir, nemir... Za vsakim kaosom je veličasten red, za redom kaos in za tem še veličastnejši red... Mir, ki ga iščemo, pa presega naše razumevanje...že zavedanje tega je veliko, npr. lahko se prepustimo in najdemo mir tudi v nemiru.

 

Ja, v končni fazi vsak najbrž začne meditirat s smotrom spoznat svoje misli, občutja... in s tem najti mir zase. Seveda v vsakem nemiru lahko opaziš vsaj odsotnost mira v tistem trenutku, kar je na nek način doživljanje mira, čeprav samo posredno. Moj namen ni bil osredotočanje se na to telesno stanje, ki sem ga zaradi lažje komunikacije opredelila kot nemir, ampak zgolj opažanje, da se to dogaja, da se z leti ne spreminja in da bi ta del sebe rada razumela. Predvsem pa kar opažam pri sebi je to, da je to stanje neznosno, ne znam točno razložit zakaj, ampak težko je ostat v tem. 

 

KoryuBudo- nimam namena razpravljat o verskih izkustvih. Vera je stvar intime in zato za moje pojme neopisljiva, če jo hočeš opisat se zapletaš v neke bolj ali manj po svoje interpretirane dogme in različne interpretacije različnih vej psihologije, ki se umikajo primarnem modelu (npr. Jung- nimam pojma kdaj je on govoril o verskih izkustvih, domnevam, da je to povezavo naredil kdo drug). 


Ravno tako.....lepo...a  kako to, da si še vedno nemirna? Kaj je to v tebi,

kako se to kaže? Morda tudi fizično? Se mokriš?

 

Ne vem kaj je to v meni, kot sem napisala se kaže v obliki hude, tope bolečine v prsih in je s tem težko zdržat. Ostalo pa ne vem, kaj si hotel vprašat laugh.png


lahko tudi s kakšno dobro kapljico ali drugimi substancami. V tem primeru je meditacija temu enaka.... A ni?

S kakšno kapljico preveč so to počeli moji sorodniki in se upam trdit, da zelo neuspešno, ker večina še vedno potrebuje to "varovalno vedenje"/izhod iz teh občutkov, ki jih doživljam. Če ne bi meditirala najbrž nikoli ne bi pogruntala, da je treba narediti spremembo in bi najbrž tudi sama avtomatično posegla po kakšni drogi, da bi utišala ta del v sebi. 



#33 KoryuBudo

KoryuBudo
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 277

Objavljeno: 14. januar 2015, 17:47

KoryuBudo- nimam namena razpravljat o verskih izkustvih. Vera je stvar intime in zato za moje pojme neopisljiva, če jo hočeš opisat se zapletaš v neke bolj ali manj po svoje interpretirane dogme in različne interpretacije različnih vej psihologije, ki se umikajo primarnem modelu (npr. Jung- nimam pojma kdaj je on govoril o verskih izkustvih, domnevam, da je to povezavo naredil kdo drug). 

 

 

 

Pozdravljena Zala_,

 

 

V kolikor smem bi vam svetoval, da znova, in tokrat bolj podrobno, preberete mojo prvo objavo, saj je iz vaših odgovor več kot le razvidno, da ste jo nadvse napačno razumeli. Namreč v svoji objavi sem vam poizkusil na kratko obrazložiti, da je sleherno posameznikovo ukvarjanje z meditacijo, kontemplacijo ter njima sorodnim orodji, dejansko posameznikovo preučevanje verskega izkustva, o katerem sem podrobneje spregovoril ter ga tudi predstavil v svojem strokovnem delu: Um Buda. Na tem mestu bi vas tudi želel opomniti, da nikjer nisem govoril o človekovi veri, temveč izključno o verskem izkustvu, kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: misel - uvid/spoznanje, kateri predstavlja sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, o katerem sem prav tako podrobneje spregovoril v predhodno omenjenem mojem strokovnem delu. Prav tako bi vas želel tudi opomniti, da ne gre enačiti človekovega verskega izkustva, kot sem ga to definiral in opredelil v svojem strokovnem delu: Um Buda, s človekovo vero. Človekovo versko izkustvo ne gre kakor koli enačiti s človekovo vero, kar sem tudi podrobneje predstavil in obrazložil v predhodno omenjenem mojem strokovnem delu.

 

Na tem mestu bi vas tudi želel opozoriti, da je vse, kar sem vam na kratko predstavil v svoji prvi objavi ter kar obravnavam v svojih strokovnih delih: Sêi Shîn Dô, Temeljni principi Buda in Um Buda, produkt mojega strokovnega preučevanja in dela, pri katerem primarno izhajam iz Koryu Buda ter naslednjih vzhodnih tradicionalnih ved: filozofije ravnovesij, taoizma, budizma, konfucijaizma, chana, zena ter ostalih vzhodnih tradicionalnih ved, na katerih temelji Koryu Budo. Kar pa se zadeva posameznih konceptov, znanj in učenj analitične in globinske ter ostalih vej psihologije, pa le te uporabljam izključno z namenom, da predstavnicam in predstavnikom zahodnih družb predstavim znanja in učenja Koryu Buda ter lastna spoznanja in dognanja iz področij mojega strokovnega preučevanja.

 

 

 

Sêi Shîn Dô

 

Svoje prvo strokovno delo sem poimenoval (po eni izmed nadvse pomembnih podved Koryu Buda): Sêi Shîn Dô. V katerem sem predstavil osnovna znanja in učenja omenjene podvede Koryu Buda, o kateri je v zahodnem svetu zelo malo znanega ter še bistveno manj v slovenskem prostoru. Sei Shin Do (Pot gorskega potoka) je bil od nekdaj sestavni del japonskih tradicionalnih borilnih veščin – Koryu Buda; oziroma pravilneje predstavlja začetne temelje spoznavanja veliko obširnejše in poglobljene podvede Koryu Buda: Shin Shin Toitsu (Poenotenje telesa, uma in duha). Primarni namen Sei Shin Da je omogočiti posamezniku prvo resno spoznavanje njegove zaznave tako preko teorije kot tudi preko najrazličnejših meditativno-kontemplativno-dihalnih vaj.

 

V omenjenem svojem strokovnem delu obravnavam osnovna začetna znanja, s pomočjo katerih lahko posameznik začne aktivno spoznavati svojo zaznavo ter njen pomen zanj na vseh področjih njegovega preučevanja, delovanja in udejstvovanja. Pri čemer leži poudarek pri obravnavanih znanjih prav na posameznikovi sposobnosti, da začne postopoma ozaveščati najrazličnejša temeljna orodja njegove zaznave ter spoznavati njihovo stvarno naravo. Prav tako sem v omenjeno svoje strokovno delo vključil 25 različnih meditativno-kontemplativno-dihalnih vaj, katere predstavljajo temelje Sei Shin Da, ter s pomočjo katerih lahko posameznik uspešno ozavesti vsa temeljna orodja njegove zaznave, ki so predmet strokovne obravnave omenjenega mojega strokovnega dela.
 
V svojem strokovnem delu Sêi Shîn Dô sem učenja Sei Shin Da nadgradil s spoznanji in učenji:
  • Somatske psihologije;
  • Ericksonove psihologije;
  • Globinske psihologije;
  • Analitične psihologije;
  • Terapije razmerij jaza;
  • Filozofijo ravnovesij oziroma filozofijo konflikta;
  • Japonske tradicionalne borilne veščine: Saigo Ha Takeda-ryu aikijutsu;
  • Sei Tai (ena izmed smeri japonske tradicionalne medicine);
  • Seiki Jutsu (ena izmed smeri japonske tradicionalne medicine).
Učenja in meditativno-kontemplativno-dihalne vaje Sei Shin Da ponujajo posamezniku najboljše modele tako vzhodnih kot tudi zahodnih zdravstvenih sistemov in sistemov splošnega dobrega počutja, z zelo široko aplikativno uporabo na najrazličnejših področjih posameznikovega preučevanja, delovanja in udejstvovanja.
 
 
Temeljni principi Buda
 
Temeljni principi Buda predstavljajo moje drugo strokovno delo, v katerem podrobno obravnavam osnovne naravne principe, na katerih temeljijo borilne veščine (Budo); kar še posebno velja za tradicionalne borilne veščine (Koryu Budo). Omenjeno moje delo je razdeljeno na tri dele. 
 
V prvem delu podrobneje predstavim osnovna znanja in učenja, na katerih temelji filozofija ravnovesij. V sklopu katerih obravnavam šest osnovnih tipov ravnovesij (statično ravnovesje, dinamično ravnovesje, komplementarno ravnovesje, destruktivno ravnovesje, sinergistično ravnovesje in harmonično ravnovesje), tri osnovne razrede ravnovesij (izvorna ravnovesja, prehodna ravnovesja in končna ravnovesja), dva dopolnilna razreda ravnovesij (stvarna (pozitivna) ravnovesja in iluzorna (negativna) ravnovesja), sinergijo, harmonijo, razlike med ravnovesjem in sinergijo, razlike med ravnovesjem in harmonijo, razlike med sinergijo in harmonijo, dva osnovna tipa kaosa (stvarni kaos – kaos, ki se rodi iz stvarnega ravnovesja in iluzorni kaos – kaos, ki se rodi iz iluzornega ravnovesja), vero, ljubezen, štiri osnovne tipe vere, štiri osnovne tipe ljubezni ter razliko med vero in ljubeznijo. 
 
Vsa navedena znanja in učenja predstavljajo osnovne temelje, v kolikor želimo resnično razumeti kakršna koli znanja in učenja bodisi katere koli tradicionalne borilne veščine, kitajskih in japonskih tradicionalnih strateških in družbenih ved, kitajske in japonske tradicionalne medicine … bodisi taoizma, konfucijaizma, budizma, zena, šintoizma ali katerega koli temeljnega književnega dela kitajske in japonske civilizacije. 
 
Na tem mestu bi želel tudi eksplicitno poudariti, da imajo zgoraj navedena znanja in učenja tudi veliko širšo aplikativno vrednost, saj jih je moč nadvse dobro uporabljati na najrazličnejših področjih od organizacije in vodenja delovnih organizacij, poslovanja delovnih organizacij, pri razumevanju najrazličnejših družbenih in naravnih procesov … do posameznikove osebne in duhovne rasti; seveda ob predpogoju, da jih pravilno razumemo in uporabljamo.
 
V drugem delu na osnovi podrobnejše obravnave šestih temeljnih principov, ki tvorijo tako imenovano: Aiki okoliščino (Metsuke (Gledanje), Kokyu (Dihanje), Ma-ai (Razdalja), Kuzushi (Zlom nasprotnikove drže), Zanshin (Obstoječi um) in Aiki (Zunanja aplikacija energije)) podrobneje obravnavam osnovna začetna znanja teorije petih elementov, na kateri temeljijo vse vzhodne tradicionalne vede ter sintezo znanj in učenj Koryu Buda, filozofije ravnovesij, taoizma, zena in budizma s spoznanji, znanji in učenji analitične psihologije, globinske psihologije, ericksonove psihologije, somatske psihologije, transakcijske analize in terapije razmerij jaza. V sklopu česar na osnovni ravni predstavim zgradbo in temeljne sestavne dele človekove psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz), primarna temeljna orodja posameznih temeljnih sestavnih delov človekove psihe (počelo, hotenje, arhetip, nagon, nevolativna misel, volativna misel, občutek, občutenje, čustvo, čustvovanje, uvid, spoznanje in razsvetljenje) ter osnovna medsebojna razmerja med posameznimi primarnimi temeljnimi orodji posameznih temeljnih sestavnih delov človekove psihe.
 
V tretjem delu pa se osredotočim na podrobnejšo obravnavo znanj in učenj, ki se zadevajo stvarne narave delovanja človekove zaznave ter njenih štirih temeljnih orodij (občutek, občutenje, čustvo in čustvovanje). Pri čemer podrobneje obravnavam 16 primarnih oblik občutkov (prisotnost – odmaknjenost, navzočnost – odtujenost, povezanost – ločenost, pripadnost – zavrnitev, zadovoljstvo – nezadovoljstvo, jasnost – zmedenost, svoboda – omejenost in veselje – potrtost), 16 primarnih oblik občutenj (odprtost – ujetost, sprejemanje – ne sprejemanje, naklonjenost – nenaklonjenost, iskrena odkritost – zadrega, iskreno usmerjanje – zavajanje, iskreno vodenje – manipulacija, sproščenost – napetost in ugodje – neugodje), 16 primarnih oblik čustev (samozaupanje – strah, samozavest – brezvoljnost, samo-izpolnitev – razočaranje, radost – žalost, vzhičenost – jeza, zanos – obup, spokoj – nemir in sočutje – sovraštvo) in 10 primarnih oblik čustvovanj (vera – ne-vera, ljubezen – ne-ljubezen, vera vase – ne-vera vase, samouresničitev – ne-samouresničitev in samo-izkustvo – ne-samo-izkustvo). A ker čustvovanj ni moč razumeti brez predhodnega razumevanja vrlin in dvoma, katera ne sodijo med primarna temeljna orodja zaznave, sem v tretjem delu tudi vključil podrobnejšo obravnavo 16 primarnih oblik vrlin (iskrenost – neiskrenost, odkritost – neodkritost, poštenost – nepoštenost, zvestoba – nezvestoba, spoštovanje – nespoštovanje, samonadzor – sla, skromnost – pohlep in dobronamernost – zavist) ter obe primarni obliki dvoma (objektivni in subjektivni dvom). V omenjenem delu se tako osredotočam na naslednja vprašanja:
  • Kaj je primarni namen občutkov?
  • Kako so zgrajeni naši občutki?
  • Kako lahko bolje razumemo svoje občutke?
  • Kakšna so medsebojna razmerja med posameznimi primarnimi oblikami naših občutkov?
  • Kaj je primarni namen občutenj?
  • Kako so zgrajena naša občutenja?
  • V kakšnem odnosu so naša občutenja do naših občutkov?
  • Kako lahko bolje razumemo svoja občutenja?
  • Kakšna so medsebojna razmerja med posameznimi primarnimi oblikami naših občutenj?
  • Kaj je primarni namen čustev?
  • Kako so zgrajena naša čustva?
  • V kakšnem odnosu so naša čustva do naših občutenj in občutkov?
  • Kako lahko bolje razumemo svoja čustva?
  • Kakšna so medsebojna razmerja med posameznimi primarnimi oblikami naših čustev?
  • Kaj je primarni namen vrlin?
  • Kako so zgrajene naše vrline?
  • V kakšnem odnosu so naše vrline do naših čustev?
  • Kako lahko bolje razumemo svoje vrline?
  • Kakšna so medsebojna razmerja med posameznimi primarnimi oblikami naših vrlin?
  • Kaj je primarni namen dvoma?
  • Kako sta zgrajena objektivni in subjektivni dvom pri moškem in kako pri ženski?
  • Kaj sta anima in animus ter kakšna je njuna vloga pri posameznih oblikah dvoma pri moškem in ženski?
  • V kakšnem odnosu sta objektivni in subjektivni dvom do občutka pri moškem in pri ženski?
  • Kako lahko bolje razumemo obe obliki našega dvoma?
  • Kaj je primarni namen čustvovanj?
  • Kako so zgrajena naša čustvovanja?
  • V kakšnem odnosu so čustvovanja do čustev?
  • Kako lahko bolje razumemo svoja čustvovanja?
  • Kakšna so medsebojna razmerja med posameznimi primarnimi oblikami naših čustvovanj?
 
V sklopu svojega strokovnega dela Temeljni principi Buda sem tudi vključil naslednje tri dodatke:
  • Dodatek A: Razmerja primarnih občutkov, občutenj, čustev, vrlin in čustvovanj (v sklopu katerega nadaljnje podrobneje obravnavam posamezna njihova medsebojna razmerja);
  • Dodatek B: Osnovni patološki pojavi psihe (v sklopu katerega na osnovni ravni predstavim pet osnovnih patoloških pojavov psihe: vedenjski vzorci, vedenjske motnje, vzorci jaza, motnje jaza in razkroj jaza ter njihova medsebojna razmerja);
  • Dodatek C: Razmerja primarnih simbolov števil (v sklopu katerega na osnovni ravni predstavim primarne simbole posameznih števil ter njihova medsebojna razmerja);
  • Dodatek D: Primarne oblike nagonov;
  • Dodatek E: Koryu Budo;
  • Dodatek F: Najpogosteje zastavljena vprašanja o Koryu Budu;
  • Dodatek G: Tehnika ali princip.
 
 
 

Um Buda
 
Um Buda predstavlja moje tretje in trenutno tudi zadnje strokovno delo, v katerem podrobno obravnavam tako zgradbo človekove psihe kot tudi posamezne temeljne sestavne dele psihe ter njihova primarna temeljna orodja in medsebojna razmerja posameznih primarnih temeljnih orodij posameznih sestavnih delov psihe.
 
V sklopu omenjenega svojega strokovnega dela tako podrobno obravnavam šest temeljnih sestavnih delov človekove psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz) ter njihove zgradbe, kakor tudi njihova posamezna temeljna orodja, s pomočjo katerih delujejo in vplivajo na posameznika:
  • Primarna temeljna orodja sebstva: arhetip numine, neposredno izkustvo, dvom;
  • Primarna temeljna orodja podzavesti: arhetipi – v sklopu katerih podrobneje predstavim pet osnovnih arhetipov (arhetip matere, arhetip očeta, arhetip otroka, arhetip heroja in arhetip preobrazbe ter njihove vplive tako na razvoj posameznika kot tudi človeških družb in civilizacij), aspekte arhetipov, arhetipske simbole, arhetipske oblike vedenja, nagone, pogojne reflekse;
  • Primarna temeljna orodja zavesti: kognitivne procese, misli (nevolativne in volativne misli), ideje, vrline;
  • Primarna temeljna orodja zaznave: občutki, občutenja, čustva, čustvovanja, kan-ken (intuitivna percepcija/zaznava);
  • Primarna temeljna orodja intuicije: tri primarne oblike videnj (zaznavno-intuitivni občutki, slutnje in intuitivna védenja), uvidi, spoznanje, razsvetljenje;
  • Primarna temeljna orodja jaza: samozavedanje, razum, trenutno obstoječa samopodoba, subjektivna resničnost.
 
V okviru svojega strokovnega dela Um Buda predstavljam zgradbo in delovanje osnovnih zakonitosti in naravnih principov, ki urejajo in določajo delovanje človekove psihe s stališča svoje strokovne sinteze znanj in učenj Koryu Buda, Buda, filozofije ravnovesij, taoizma, zena, konfucijaizma, budizma, šintoizma, kitajskih in japonskih tradicionalnih vojaških in strateških ved, kitajskih in japonskih tradicionalnih družbenih ved, kitajske in japonske tradicionalne medicine s spoznanji, znanji in učenji analitične, globinske, razvojne, evolucijske, ericksonove in somatske psihologije, transakcijske analize, terapije razmerij jaza, primerjalne mitologije, kvantne mehanike in fizike visokoenergijskih delcev ter z znanji in učenji zahodnih hermetično-ezoteričnih ved (grška in rimska mistika, gnosticizem in ostale zgodnje krščanske ločine, svetodušno gibanje, alkimija, naravna filozofija, sveta fizika, teozofija ter katoliška mistika). Pri čemer bi želel eksplicitno poudariti, da sem omenjeno svojo strokovno sintezo trdno zasnoval na znanjih in učenjih Buda in Koryu Buda ter da sem slednja zgolj dopolnil s spoznanji, znanji in učenji predhodno omenjenih ved izključno z namenom, da obravnavana znanja in učenja Buda in Koryu Buda čim bolje približam sodobni zahodni miselnosti, kakor tudi da transparentno pokažem tako na medsebojno kompatibilnost kot tudi soodvisnost znanj in učenj Buda in Koryu Buda s spoznanji, znanji in učenji zahodnih sodobnih znanstvenih in hermetično-ezoteričnih ved.
 
V uvodnem poglavju na kratko predstavim vzhodni tradicionalni pogled na človekov um in njegovo kompatibilnost s pogledom, katerega zagovarja zahodna psihologija. V omenjeno poglavje sem tudi vključil delo avtorja: Niutou Farong: Song of Mind (Xin Ming), ki ponazarja dober model kako zen in Budo razumeta delovanje človekovega uma.
 
V drugem poglavju na kratko predstavim pet temeljnih sestavnih delov človekove psihe (podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz), njihovo osnovno zgradbo ter osnovno definicijo: komplementarnih in diametralnih nasprotij.
 
V tretjem poglavju na kratko predstavim o čem bo tekla beseda v omenjenem mojem strokovnem delu ter predstavim naslednjih osem sistemov nasprotij, ki tvorijo človekovo psiho:
 
  • Sistem komplementarnega nasprotja: podzavest – zavest;
  • Sistem komplementarnega nasprotja: zaznava – intuicija;
  • Sistem diametralnega nasprotja: podzavest – zaznava;
  • Sistem diametralnega nasprotja: zaznava – zavest;
  • Sistem diametralnega nasprotja: zavest – intuicija;
  • Sistem diametralnega nasprotja: intuicija – podzavest;
  • Sistem komplementarno-diametralnega nasprotja: podzavest/zavest - zaznava/intuicija;
  • Sistem komplementarno-diametralnega nasprotja: jaz.
 
Posamezni zgoraj navedeni sistemi nasprotij predstavljajo tudi nadaljnjih osem poglavij mojega dela Um Buda.
 
V četrtem poglavju se prvo osredotočim na ontologijo zahodnega deljenja uma od telesa, duše od uma in zavesti od podzavesti, kako se izoblikujeta podzavest in zavest ter na njuna primarna temeljna orodja. Primarno pa se osredotočim na obravnavo sistema komplementarnega nasprotja: arhetip – misel ter zaključim poglavje s kratko obravnavo semi-podzavesti.
 
V petem poglavju se prvo osredotočim na kratko predstavitev somatske in intuitivne inteligence ter njunih primarnih temeljnih orodij. Nato na kratko predstavim 63. temeljni princip Buda: Kan-ken (intuitivno razumevanje in videnje, intuitivna percepcija), katerega podrobneje obravnavam v okviru nadaljnjih poglavij. V okviru kratke predstavitve kan-kena na kratko tudi predstavim 61. in 62. temeljni princip Buda: Kan (Percepcija) in Funiki (Občutek). Nakar se osredotočim na podrobnejšo predstavitev 1. temeljnega principa Buda: Nyunanshin (Voljen um). V okviru predstavitve Nyunanshina podrobneje spregovorim o razlikah med zahodnim načinom poučevanja in načinom poučevanja, katerega prakticirajo vzhodne tradicionalne vede, med katere sodita Budo in Koryu Budo; oziroma o razlikah med načinom poučevanja, ki temelji na zatiranju posameznikovega dvoma (zahodni način poučevanja) in načinom poučevanja, ki temelji na aktivnem spodbujanju posameznikovega dvoma (vzhodni tradicionalni način poučevanja). Nato na kratko spregovorim o dvomu, 16 primarnih oblikah vrlin in njihovih medsebojnih interakcijah. Nakar podrobneje spregovorim o neravnovesjih oziroma progresivnih razmerjih negativnih čustvovanj, čustev, občutenj, občutkov in vrlin ter o njihovih medsebojnih interakcijah, ki vodijo v pojav posameznikove negativne samopodobe. Peto poglavje zaključim s kratko predstavitvijo 2., 48., 49., 50. in 51. temeljnega principa Buda: Shoshin (Začetnikov um), Kime (Odločitev), Ri-ai (Skladnost), Sei to do (Delovanje, ne delovanje) in Yoyu (Zlitje) ter njihove aplikativne vrednosti za sodobno zahodno miselnost.
 
V šestem poglavju se primarno osredotočim na podrobno obravnavo sistema diametralnega nasprotja: arhetip – občutek, kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: podzavest – zavest. V sklopu katerega podrobno predstavim tako razlike kot tudi medsebojno soodvisnost in prepletenost arhetipov in občutkov. Pri čemer se na kratko ustavim tudi tako pri definiciji izkušnje kot tudi kako le ta nastane. V nadaljevanju šestega poglavja pa se osredotočim na podrobno obravnavo zakaj je pomembno poznavanje in razumevanje sistema diametralnega nasprotja: arhetip – občutek, predstavim definicijo in pomen semi-arhetipa ter nadaljnje obravnavam 63. temeljni princip Buda: Kan-ken.
 
V sedmem poglavju se primarno osredotočim na podrobno obravnavo sistema diametralnega nasprotja: občutek – misel, kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: zaznava – zavest. Na razliko med sistemom diametralnega nasprotja: arhetip – občutek in sistemom diametralnega nasprotja: občutek – misel. Na nadaljnjo podrobnejšo obravnavo podzavesti, zaznave, zavesti in 63. temeljnega principa Buda: Kan-ken. Prav tako pa na kratko tudi predstavim 60. in 64. temeljni princip Buda: Musha-shugyo (Intenziven trening telesa, uma in duha) in Yugen (Dinamično mirovanje) ter njuno aplikativno vrednost za sodobno zahodno miselnost.
 
V osmem poglavju se prvo podrobneje osredotočim na definicijo in pomen vere in verskega izkustva (kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest – intuicija) za posameznika. V okviru katerega tudi podrobneje spregovorim o razvoju posameznikovega jaza in o štirih tipih osebnosti (impulzivna, čutna, razumska in duhovna osebnost). Na kratko se tudi dotaknem obravnave arhetipa numine, petih primarnih arhetipov (arhetip matere, arhetip očeta, arhetip otroka, arhetip heroja in arhetip preobrazbe), katere podrobneje obravnavam v nadaljnjih poglavjih, ter njihovih osnovnih medsebojnih razmerij, pomena in vpliva na razvoj posameznika. V nadaljevanju predstavim vpliv delovanja petih primarnih arhetipov na razvoj človeških civilizacij in družb ter podrobneje njihov vpliv na razvoj zahodne civilizacije. Nakar podrobneje obravnavam nevarnosti, ki prežijo na posameznika, v kolikor se odloči prakticirati enega izmed številnih sodobnih kvaziduhovnih gibanj, kakor tudi razvoja le teh v zahodni civilizaciji. V nadaljevanju podrobneje predstavim 52. temeljni princip Buda: Furyu (Veter in voda – Pot prednikov), na katerem temelji prenos slehernih znanj in učenj v sklopu Buda in Koryu Buda; v okviru katerega tudi predstavim 65. temeljni princip Buda: Myo (Izkustvo), ki predstavlja najpomembnejši temelj načina poučevanja, ki ga prakticirajo vse vzhodne tradicionalne vede. V nadaljevanju podrobneje predstavim tri najpogostejše oblike manifestacije verskega izkustva: videnje, uvid in spoznanje, kakor tudi v katerih življenjskih obdobjih posameznika prevladuje posamezna izmed njih ter njihov pomen za normalen psihični, psihološki in osebnostni razvoj posameznika. Nakar podrobneje predstavim tako zgradbo kot tudi namen in pomen treh oblik videnj (zaznavno-intuitivni občutki, slutnje in intuitivna védenja) za posameznika; kakor tudi na drugi strani posamezna razmerja med tremi oblikami videnj in kako le ta vodijo do posameznikovega uvida. V nadaljevanju se na kratko ustavim pri obravnavi meditacije in kontemplacije, razlik med njima ter njunega namena in uporabne vrednosti za posameznika. Nato se podrobneje ustavim pri obravnavi stvarnega destruktivnega ravnovesja na ravni verskega izkustva, kateri je dejanski nosilec sistema diametralnega nasprotja: misel – uvid/spoznanje, ki je nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest – intuicija. V okviru katerega podrobneje predstavim zgradbo in namen uvida in spoznanja, razvoj posameznikovega zavednega dela jaza – ega in proces inflacije jaza. Omenjeno poglavje zaključim z obravnavo primarnega namena delovanja sistema diametralnega nasprotja: zavest – intuicija.
 
V devetem poglavju se prvo podrobneje osredotočim na definicijo in pomen duhovnosti in duhovnega izkustva (kateri je nosilec sistema diametralnega nasprotja: intuicija – podzavest) za posameznika. V sklopu katerih se prav tako osredotočim na podrobno obravnavo pojmov: veda, doktrina in indoktrinacija ter njihovih pomenov in vplivov tako na posameznika samega kot tudi na posamezne družbe in civilizacije. V nadaljevanju podrobneje spregovorim o tako imenovani: ne-doktrini, na kateri temeljita tako Budo in Koryu Budo kot tudi vse vzhodne tradicionalne vede. V sklopu obravnave ne-doktrine tudi nadaljnje podrobneje predstavim sistem poučevanja na osnovi poučevanja ravnovesij in principov ter sistem poučevanja na osnovi aktivnega spodbujanja porajanja posameznikovega dvoma v vse, s čimer se seznanja in kar spoznava, o katerih sem že spregovoril v predhodnih poglavjih. Prav tako tudi podrobneje predstavim: 16 temeljnih ravni Buda, 100 temeljnih principov Buda, koncept: ne-metode in koncept: Poti. V sklopu obravnave konceptov: ne-doktrine in ne-metode tudi podrobneje spregovorim o tem, zakaj so ju razvile posamezne smeri Koryu Buda, o njuni aplikativni vrednosti za sodobnega zahodnega človeka, o 45. temeljnem principu Buda: Shu-Ha-Ri (Sprejeti-Razbiti-Zavreči) ter zakaj se Budo in Koryu Budo tako intenzivno ukvarjata s preučevanjem delovanja tako človekovega uma kot tudi njegove psihe. Nato se na kratko malo podrobneje dotaknem posameznikove samopodobe kot četrte in najvišje funkcije njegovega zavednega dela jaza – ega, katero podrobneje obravnavam v naslednjih dveh poglavjih. Nakar se osredotočim na krajšo podrobnejšo obravnavo problematike duhovnosti za sodobnega zahodnega človeka. V nadaljevanju se osredotočim na podrobno obravnavo sistema diametralnega nasprotja: uvid/spoznanje – arhetip/aspekt arhetipa, ki je primarni nosilec duhovnega izkustva, kateri predstavlja nosilca diametralnega nasprotja: intuicija – podzavest. V sklopu obravnave diametralnega nasprotja: uvid/spoznanje – arhetip/aspekt arhetipa podrobneje predstavim pet primarnih arhetipov (arhetip matere, arhetip očeta, arhetip otroka, arhetip heroja in arhetip preobrazbe) in njihovo povezavo s petimi elementi teorije petih elementov, na kateri temelji filozofija ravnovesij, katera predstavlja osnovni temelj vseh vzhodnih tradicionalnih ved. Nakar nadaljnje podrobneje predstavim arhetip numine, razsvetljenje ter posamezna osnovna razmerja med primarnimi orodji podzavesti (primarni arhetipi) in primarnimi orodji intuicije (zaznavno-intuitivni občutek, slutnja, intuitivno védenje, uvid, spoznanje in razsvetljenje). Nato podrobneje predstavim zgradbo razsvetljenja ter šest primarnih orodij podzavesti (arhetip, aspekt arhetipa, arhetipski simbol, arhetipsko obliko vedenja, nagon in pogojni refleks) ter na kratko predstavim osem izvornih psihičnih sil (izvorna moška sila, izvorna ženska sila, izvorna kozmična sila, praznina, izvorna ljubezen, izvorna vera, izvorni namen in izvorna volja). V nadaljevanju podrobneje predstavim temeljna orodja intuicije in primarne arhetipe kot nosilce posameznih izvornih psihičnih sil ter njihova medsebojna razmerja. Nakar podrobneje spregovorim o treh primarnih orodij sebstva (arhetip numine, neposredno izkustvo in dvom) ter o štirih izvornih psihičnih silah (praznina, izvorna ženska sila, izvorna moška sila in izvorna kozmična sila) in o njihovih vplivih na razvoj in delovanje posameznikove psihe. Nato se podrobneje dotaknem obravnave človekove nevednosti, trenutno obstoječe samopodobe in subjektivne realnosti ter njihovega pomena in vpliva na razvoj človekove psihe, osebnosti in načina razmišljanja. Nakar se podrobno osredotočim zakaj je tako za posameznika samega kot tudi za družbo/civilizacijo pomembno preučevanje duhovnosti in kaj dejansko pomeni preučevanje duhovnosti. V nadaljevanju se ustavim pri podrobnejši obravnavi naslednjih treh arhetipskih simbolov: kozmično drevo, Luna in kozmična spirala ter njihovega pomena za posameznika in družbo. V zaključku devetega poglavja se osredotočim še na nadaljnjo podrobnejšo obravnavo štirih izvornih psihičnih sil, njihovega pomena in vpliva na razvoj posameznikove psihe ter pomena posameznikovega preučevanja duhovnosti. Štirih primarnih krščanskih simbolov (Bog, Jezus, Sveti Duh in Sveta Marija) tako iz stališča katoliške doktrine kot tudi iz stališča sistema diametralnega nasprotja: intuicija – podzavest, na osnovi katerih aplikativno ponazorim konflikt na ravni doktrin ter aplikativno uporabo ne-doktrine in ne-metode pri razreševanju najrazličnejših konfliktov na ravni doktrin.
 
V desetem poglavju se primarno osredotočim na razvoj primarnega nezavednega dela jaza, katerega vzpostavitev predstavlja izvorni namen delovanja sistema komplementarno-diametralnega nasprotja: podzavest/zavest – zaznava/intuicija, ter njegovega pomena za razvoj posameznikove psihe. V zaključku desetega poglavja se osredotočim na podrobnejšo obrazložitev devetih postulatov, s katerimi je Miyamoto Musashi zaključil prvi del njegovega dela: Knjiga petih prstanov.
 
V enajstem poglavju se primarno osredotočim na razvoj in delovanje posameznikovega celotnega jaza. Pri čemer nadaljnje podrobneje predstavim 10 temeljnih sestavnih delov jaza (arhetipske vedenjske oblike, arhetipske oblike osebnosti – persone, anima/animus, osebno nezavedno, nezavedne oblike osebnosti - persone, samozavedanje, kognitivni procesi, razum, zavedne oblike osebnosti - persone in samopodoba). V nadaljevanju podrobneje obravnavam naslednjih pet sestavnih sklopov posameznikovega celotnega jaza: arhetipske oblike osebnosti – persone, nezavedni del jaza – senca (katerega v 90% predstavlja antropomorfni arhetip anima pri moških oziroma antropomorfni arhetip animus pri ženskah), nezavedne oblike osebnosti – persone, zavedni del jaza – ego in zavedne oblike osebnosti – persone. V sklopu česar tudi na kratko nadaljnje predstavim tako antropomorfna arhetipa: anima in animus kot tudi namen, medsebojne interakcije, pomen in vpliv predhodno omenjenih petih sestavnih sklopov jaza na posameznika ter na koncu tudi razvoj, namen in pomen samopodobe (kot četrte in najvišje funkcije zavednega dela jaza – ega) za posameznika. V nadaljevanju podrobno predstavim razvoj posameznikovega jaza tekom njegovega celotnega življenjskega obdobja. Nakar se na kratko osredotočim na proces individuacije, proces vzpostavljanja osi jaz-sebstvo, proces deflacije jaza ter njihovega pomena za posameznika. V okviru obravnave predhodno omenjenih treh psihično-psiholoških procesov tudi nadaljnje predstavim namen in pomen 3., 4. in 5. primarne pozitivne oblike čustvovanja: vera vase, samouresničitev in samo-izkustvo za posameznika. Nakar se nadaljnje podrobneje osredotočim na obravnavo procesa transmutacije posameznikovega celotnega jaza, kar je primarni namen tako procesa individuacije kot tudi sistema komplementarno-diametralnega nasprotja: jaz; pri čemer tudi transparentno predstavim aplikativno vrednost znanj in učenj Koryu Buda za sodobnega zahodnega človeka. V zaključku zadnjega poglavja se osredotočim na obravnavo dela Miyamota Musashija: Dokkodo ("Pot kako lahko hodiš sam" ali kot "Pot Samostojnosti", katerega tvori 21 aksiomov). V okviru podrobnejše obravnave posameznih aksiomov, ki tvorijo Dokkodo, na osnovni ravni predstavim njihovo razlago, ki je v skladu z učenji in tradicijami Koryu Buda ter katere se bistveno razlikujejo od razlag posameznih aksiomov, ki so poznane/dostopne na zahodu; saj sem do sedaj prvi, ki je objavil njihovo razlago v skladu z učenji in tradicijami Koryu Buda ter jih predstavil v bistveno drugačni luči kot jih zahod pozna do sedaj. Istočasno pa tekom obravnave razlag posameznih 21 aksiomov Dokkoda tudi nadaljnje podrobneje predstavim tako izvorni namen, pomen, vpliv samopodobe (kot četrte in najvišje funkcije zavednega dela jaza – ega) ter subjektivne realnosti (katera je posledica delovanja samopodobe) kot tudi konkretne aplikativne načine, s katerimi lahko posameznik uspešno preseže omejitve njegove samopodobe in subjektivne realnosti, s čimer lahko uspešno zaključi s posameznimi fazami procesa transmutacije njegovega celotnega jaza.
 
 
 
Lep pozdrav,
KoryuBudo


#34 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 18:54

Če si dovolj močna ti predlagam, da se prepustiš bolečini,

čez čaz bo sama od sebe izginila, samo bodi vztrajna....

 

Ja, v končni fazi vsak najbrž začne meditirat s smotrom spoznat svoje misli, občutja... in s tem najti mir zase. Seveda v vsakem nemiru lahko opaziš vsaj odsotnost mira v tistem trenutku, kar je na nek način doživljanje mira, čeprav samo posredno. Moj namen ni bil osredotočanje se na to telesno stanje, ki sem ga zaradi lažje komunikacije opredelila kot nemir, ampak zgolj opažanje, da se to dogaja, da se z leti ne spreminja in da bi ta del sebe rada razumela. Predvsem pa kar opažam pri sebi je to, da je to stanje neznosno, ne znam točno razložit zakaj, ampak težko je ostat v tem. 

 

KoryuBudo- nimam namena razpravljat o verskih izkustvih. Vera je stvar intime in zato za moje pojme neopisljiva, če jo hočeš opisat se zapletaš v neke bolj ali manj po svoje interpretirane dogme in različne interpretacije različnih vej psihologije, ki se umikajo primarnem modelu (npr. Jung- nimam pojma kdaj je on govoril o verskih izkustvih, domnevam, da je to povezavo naredil kdo drug). 


 

Ne vem kaj je to v meni, kot sem napisala se kaže v obliki hude, tope bolečine v prsih in je s tem težko zdržat. Ostalo pa ne vem, kaj si hotel vprašat laugh.png


S kakšno kapljico preveč so to počeli moji sorodniki in se upam trdit, da zelo neuspešno, ker večina še vedno potrebuje to "varovalno vedenje"/izhod iz teh občutkov, ki jih doživljam. Če ne bi meditirala najbrž nikoli ne bi pogruntala, da je treba narediti spremembo in bi najbrž tudi sama avtomatično posegla po kakšni drogi, da bi utišala ta del v sebi. 


dReAM

 

 

 


#35 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 18:59

Če si dovolj močna ti predlagam, da se prepustiš bolečini,

čez čaz bo sama od sebe izginila, samo bodi vztrajna....

Ne vem, če sem, upam da ja. 



#36 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:00

Ne upaj ampak bodi!!! Kdor upa vedno, no skoraj vedno propade!

Čutim, da si močna, ker drugače bi se prepustila toku omam...


dReAM

 

 

 


#37 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:02

Ne upaj ampak bodi!!! Kdor upa vedno, no skoraj vedno propade!

Čutim, da si močna, ker drugače bi se prepustila toku omam...

Hvala laugh.png



#38 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:05

Ma veselje je celo zdravje....A zdaj boš rekla, da ni? laugh.png


dReAM

 

 

 


#39 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:06

Ma veselje je celo zdravje....A zdaj boš rekla, da ni? laugh.png

Zdravje je odsotnost bolezni al neki :D



#40 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:09

Kok tko no ja ali no....vrtimo se v krogu zablod...

Ti si čist zdrava!

 

V današnji družbi je vse črno belo, zdravi so bolni in bolni so zdravi,

mislim psihološko...A ni?


dReAM

 

 

 


#41 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:11

Kok tko no ja ali no....vrtimo se v krogu zablod...

Ti si čist zdrava!

 

V današnji družbi je vse črno belo, zdravi so bolni in bolni so zdravi,

mislim psihološko...A ni?

Ne vem, nočem sodit, kdo je zdrav in kdo ni. Vsak najbolj ve zase. Psihološko pa so povprečja, odstopanje je pa norost, bolezen in genialnost :D



#42 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:12

Misliš na hanibal lektorja?

 

Drugač pa vsi sodimo več ali manj....Če ti ne, se lahko poročiva! laugh.png


dReAM

 

 

 


#43 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:14

Misliš na hanibal lektorja?

Niti ne, je pa tudi odstopanje, sam men ne v genialnost. 



#44 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:16

Se strinjam, ampak moraš pa priznat, da je edinstvena figura,

neka nova izkušnja za človeštvo...


dReAM

 

 

 


#45 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:17

Se strinjam, ampak moraš pa priznat, da je edinstvena figura,

neka nova izkušnja za človeštvo...

Niti ne, mogoče je najbolj interpretirana in medijsko znana. 



#46 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:19

Aha....Si še nemirna?


dReAM

 

 

 


#47 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:19

Aha....Si še nemirna?

Zdele zelo. 



#48 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:21

To je dober znak, tudi v meni nekaj vre...ohmy.png


dReAM

 

 

 


#49 Zala_

Zala_
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 447

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:21

To je dober znak, tudi v meni nekaj vre...ohmy.png

Kaj že?



#50 none

none
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 375

Objavljeno: 14. januar 2015, 19:22

Dobro vprašanje imaš kaj konkretnega v mislih???


dReAM

 

 

 





Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0