Kaj pa je v tem zate bistvo?
Mislim, da si dojel bistvo....
Pomembno je kako dolocen cas prezivimo.
Naše relativno dojemanje časa ...
skednjih izkusenj imam tudi jaz res veliko. En tak zanimiv primer je bil, ko so mi pri nekem delu ocitali, ces da preveckrat zamujam. drugi dan, smo prav tako delali in bi prav tako malce zamudil (5 minut). Um mi v hoji na poti proti srecanju oz. delu pravi pohiti, zamudil bos! In me ce hitim naredi napetega in v stresu. A telo pravi ne hiti, uzivaj v poti do cilja. Kajti ce grem pocasi, kot mi tudi pase, se pocutim dobro.
Pridem na delovno mesto in takrat poklice oseba, ki smo jo cakali, da bo zamudila 15 minut.
Po mojem mnenju gre tu bolj za intuicijo iti pravi trenutek od doma, ker avtobus gre svojo progo in skozi dan tud različno hitrost, v času gostejšega prometa vozi dlje časa in ponavadi tudi bolj pogosto. Na vožnjo avtobusa torej ne moreš vplivati, lahko le na to da greš pravi čas od doma.
Tu pa gre za organiziranost, lahko dam primer kuhanja. Včasih ko se mi je mudilo sem kuhala tako da sem sproti pripravljala sestavine in vmes že kuhala, potem pa sem ugotovila da kadar kuham spročeno ( se nikamor ne mudi ) najprej pripravim sestavine in šele potem kuham, porabim manj časa. In seveda tudi počutje je boljše.
so pa te zadeve povezane s tem, kot sem pisal na prejsnji strani; ali smo v toku ali ne. biti v toku ni nic dramaticnega, drasticnega, posebnega, temvec preprosto biti tukaj in sedaj vsklajen v casu in prostoru, z energijami, ki posamezniku primerno tecejo skozi njega.
(verjetno so predstave o tem pri ljudeh sila razlicne).
na nivoju korenske energije se sicer pojavlja vec vzorcev med katerimi sta tudi ta, da clovek "prehiteva" energijo, je radzast, venomer nekaj hiti, je v stresih, vedno pozen, vedno na trnih, um dela s polno paro in veckrat bi zeleli primeren tok kompenzirati s sladkorjem, tem ali onim, kar nas pozivlja in se bolj drzi v napetosti.
V drugi skrajnosti pa se pretirano prepusca in spet ni v skladnem toku samega sebe vsklajen s tokom ki tece skozenj, ki je vedno vsklajen s tistim kar s dogaja izven njega. Torej v toku intuicije. Tudi v tem isce razlicne kompenzacije, hrana, sladkor, pozivila, odnosi, odvisnosti itn.
Misli da ima casa premalo, ali pa misli da ima casa "prevec".
citiram meni zanimivo branje:...Vidim, da si pisete in v tem, ko si pisete, bi zelel povedati se tole: imejte cimboljso in cimvecjo pozornost in si pisite tisto, kar je pomembno za vas, tisto kar najbolj zaslisite. Iz tega naredite izvlecek, ki se natanko spaja z vasim miselnim konceptom, kajti energija, ki sedaj v tem trenutku tece, je prilagojena glede na misleni koncept celotne skupine. Vasa individulana odstopanja se morajo prilagoditi na vam razumljiv nacin, kajti ni namen, da bi se misleni koncepti zaceli univerzirati, temvec je namen, da se vasa, natanko dolocena energija najde, poudari in da se ji da tocno doloceno mesto v univerzumu. Razlicni miselni koncepti se na eni tocki srecajo, vendar tista tocka ni isti miselni koncept, temvec je izkljucek; crta pod razlicnimi besedami, ki tvori isti pomen. Ta razlicnost potem ustvari morje razlicnih energij, ki pa so le preslikava celotne bozanske energije, so le drama ali igra tistega, kar si je notranje bitje kot celota izmislilo. Tako. Poklonil sem vam veliko fizicnega casa in le malo mojega, kajti cas je, vsaj kar se tice tega rdecega zarka, okrog katerega se danes gibljete, zelo zelo relativen pojem in vse prevec se zapletate okrog njega in zatekate v dve skrajnosti: mislec, da nimate prevec casa, oz. da nimate nic vec casa, in potem bezljate in zacnete stvari prehitevati, in ko zacnete energijo, ki se spusca skozi vas prehitevati, se enostavno ne more vec spuscati v tocno dolocenem ritmu. Lahko pa - kar je druga skrajnost - se zatekate k temu misljenju, da je casa se zelo veliko ali pa, da ga je malo, da se tako ali tako ne splaca nicesar delati, poceti. Preprosto zaostajate in energija tece ponovno mimo vas. Zaradi tega delajte naprej tako kot delate, le zavedajte se: vse ob svojem casu. Hvala lepa! Nasvidenje!
