Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Duša


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
7 komentarjev na to temo

#1 Mateja89

Mateja89
  • NeČistZačetnik
  • PipPip
  • Št. objav: 12

Objavljeno: 26. december 2018, 21:24

Pozdravljeni!
imam občutek, da ljudje na astralni ravni zelo manipulirajo z mano (js se tega ne zavedam) in da spreminjajo preko tega tudi mojo duševnost, mojo dušo? torej, če duše so na neki stopnički na poti k razsvetljenju mi oni hočejo jo dati na nižje stopničke? je to možno? kaj si mislite o temu? kako lahko spet pridobim nadzor nad sabo, kako si pomagati?
Hvala za odgovore.



#2 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 141

Objavljeno: 27. december 2018, 09:11

V takih primerih se je treba najprej vprašati

-A se gre res za "ljudi"...a so oni res glavni vzrok...???

-Kaj je za  določeno osebo "duša"...kako ona razume ta pojem...?

 

Če vzamemo učenje psihoterapije...psihoterapija ne priznava glih teh stvari in bi prej rekli, da je problem "psihične" narave, po vsej verjetnosti globoke travme iz otroštva, razcepljena "osebnost", ipd...pri psihoterapiji se govori kao o zdravljenju duše, duševnosti...

 

Pri duhovnosti, vsaj tisti "tapravi" sta duševnost in duša nekako dva različna pojma...na "dušo" take stvari ne morejo vplivati, lahko vplivajo samo na nižje nivoje človekove energijske strukture, ki so pod nivojem duše...Tako da iz tega stališča se "duše" NE MORE dati stopničko nižje... 

 

Kdor hoče imeti nadzor nad tem, mora postati oz. biti močnejši od vseh /vsega kar na to vpliva...kako se tega lotit- že parkrat nakazano na LNF...različne teme, različni načini, namigi...

 

Kako se to doseže, je pa podobno kot vprašanje kako se izvede srčna operacija...Tudi če se teoretično nekaj opiše, to še ne pomeni, da je posameznik tega sposoben...Zakaj ne, se mi pa ne da ponavljati...je bilo že prevečkrat nakazan...

 

Povedano še bolj po domače...dokler se ne spozna osebo malo bolj natančno, koliko se ji sanja o duhovnosti, ali meditira ali ne, kakšna je njena miselnost, kaj dejansko je na stvari, itd...sploh nima smisla govoriti o nekih pristopih. Kar je za nekoga lahko full koristno pri drugemu lahko odpove na celi črti. Kar lahko nekdo naredi sa levom rukom, drugi ne more sa pet desnih ruka...

 

Kar človek lahko sam naredi v takih primerih je samo "moli se Bogu"...potem pa šta bude bude...pa še pri temu je možen razpon od točke A do B...zelo učinkovito- zelo malo učinkovito...odvisno pač od pristopa...Če pa oseba ima določena "specifična" znanja, sposobnosti, pozna osnove ali pa še več določenih stvari potem je pa možno marsikaj več..."molitev" ni glih potrebna ali pa se jo kombinira še s čim in kombinacija lahko postane BUM...obstaja pač več različnih pristopov za dosego istega cilja...

 

Ali se oseba s tem začne spopadati sama ali pa poišče kakšno pomoč (psihoterapija, šamanizem, skupinski pogovori, itd.) ali pa ne naredi nič in se samo prepusti ala "go with the flow", v končni fazi sploh ni toliko pomembno. Konec koncev itak šteje samo rezultat...


Life is like a game...play it...

myst1c.gif


#3 *glas*

*glas*
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 832

Objavljeno: 27. december 2018, 09:17

kako lahko spet pridobim nadzor nad sabo, kako si pomagati?

 

Nadzor prevzameš nad sabo tako, da ga prevzameš.

 

Kako skočiti v mržlo vodo (pa še strah te je skoka)?  

Lahko filozofiraš, kaj vse je potrebno, v glavi razvijaš tehnike, kako se to naredi, lahko vizualiziraš tehniko skoka in "kreiraš" kako boš slej ko prej skočila..  ampak vseeno le ure in ure stojiš na pomolu ne skočiš, ker se zadnji trenutek, tik preden bi mogla iti čez rob, se vedno zaustaviš..   nato pa se naprej "pripravljaš" in se pripravljaš, kako bi rada skočila..  in se umsko priprabljaš, se umsko pripravljaš..

Ampak vse te priprave so le zavlačevanje, ne moreš v umu rešiti tega, kar je treba rešiti z dejanjem..  dejanje moraš le narediti, um tukaj postane ovira in v njem ne moreš najti rešitve..  fora je da na eni točki le skočiš in vse ostalo prej prepoznaš, da je bil le balast in zavlačevanje..

 

Kako premakniti roko?

Lahko sediš in gledaš svojo roko, si govoriš afirmacije, "premaknila bom svojo roko", jo gledaš in še kar nič nič, se ne premakne..  Gledaš na TV kako drugi premikajo svoje roke in se tako "pripravljaš", kako boš jo tudi ti premaknila..  Na eni točki se začneš tudi že pogovarjati s svojo roko, "daj premakni se no", toraj ustvariš celo ločenost med sabo in roko..  itd itd..  

A na koncu roko premakneš le tako, da jo premakneš..   vse odstalo je bil balast in zavlačevanje.

Roka se lahko tudi sama premakne, ko je temu potrebno..  Če te zasrbi, bo sama skočila in te tam popraskala, če bo vroče bo takoj odreagirala in vufff sunkovito skočila vstrah ipd..

 

Podobno nadzor nad sabo prevzameš tako, da ga pač prevzameš.  Podobno kot če bi sedela v avtu, ki se ga bojiš voziti. Sediš za volanom in se držiš za glavo ko avto drvi navzdol po hribu..  Ti si v paniki in bi rada prevzela nadzor, ampak se bojiš..  Zdaj ali daš na stran ta strah pred vožnjo in le primeš za volan in začneš upravljati z avtom (po svojih najboljših zmožnostih), ali pa se le še naprej držiš za glavo in v obupu gledaš kaj bo in čakaš kdaj se boš zaletel/a.

Mogoče bo moralo priti tik do trčenja in boš v tej krizni situaciji potem le prijel za volan in zavila vstran..  ampak eni tudi tarat tega ne naredijo in se le razbijejo in ne razumejo, da bi lahko ta dogodek preprečili..   ali pa razumejo, pa še naprej ustvarjajo v umu izgovore, da je nekdo drug bil kriv za to kar se jim je spet zgodilo, ne oni sami..

 

Tako da ali prevzami nadzror nad svojim življenjem ali pa pač ne.

Ali čakaj na kak hujši dogodek, da te ta mogoče prisili, da za trenutek prevzameš nadzor ali pa ga prevzami raje kar sedaj in ta hud dogodek ne bo sploh potreben..

po želji..


"če te nekaj sili leteti, se nikdar ne boš plazil.."


#4 Mateja89

Mateja89
  • NeČistZačetnik
  • PipPip
  • Št. objav: 12

Objavljeno: 29. december 2018, 21:24

V takih primerih se je treba najprej vprašati

-A se gre res za "ljudi"...a so oni res glavni vzrok...???

-Kaj je za  določeno osebo "duša"...kako ona razume ta pojem...?

 

Če vzamemo učenje psihoterapije...psihoterapija ne priznava glih teh stvari in bi prej rekli, da je problem "psihične" narave, po vsej verjetnosti globoke travme iz otroštva, razcepljena "osebnost", ipd...pri psihoterapiji se govori kao o zdravljenju duše, duševnosti...

 

Pri duhovnosti, vsaj tisti "tapravi" sta duševnost in duša nekako dva različna pojma...na "dušo" take stvari ne morejo vplivati, lahko vplivajo samo na nižje nivoje človekove energijske strukture, ki so pod nivojem duše...Tako da iz tega stališča se "duše" NE MORE dati stopničko nižje... 

 

Kdor hoče imeti nadzor nad tem, mora postati oz. biti močnejši od vseh /vsega kar na to vpliva...kako se tega lotit- že parkrat nakazano na LNF...različne teme, različni načini, namigi...

 

Kako se to doseže, je pa podobno kot vprašanje kako se izvede srčna operacija...Tudi če se teoretično nekaj opiše, to še ne pomeni, da je posameznik tega sposoben...Zakaj ne, se mi pa ne da ponavljati...je bilo že prevečkrat nakazan...

 

Povedano še bolj po domače...dokler se ne spozna osebo malo bolj natančno, koliko se ji sanja o duhovnosti, ali meditira ali ne, kakšna je njena miselnost, kaj dejansko je na stvari, itd...sploh nima smisla govoriti o nekih pristopih. Kar je za nekoga lahko full koristno pri drugemu lahko odpove na celi črti. Kar lahko nekdo naredi sa levom rukom, drugi ne more sa pet desnih ruka...

 

Kar človek lahko sam naredi v takih primerih je samo "moli se Bogu"...potem pa šta bude bude...pa še pri temu je možen razpon od točke A do B...zelo učinkovito- zelo malo učinkovito...odvisno pač od pristopa...Če pa oseba ima določena "specifična" znanja, sposobnosti, pozna osnove ali pa še več določenih stvari potem je pa možno marsikaj več..."molitev" ni glih potrebna ali pa se jo kombinira še s čim in kombinacija lahko postane BUM...obstaja pač več različnih pristopov za dosego istega cilja...

 

Ali se oseba s tem začne spopadati sama ali pa poišče kakšno pomoč (psihoterapija, šamanizem, skupinski pogovori, itd.) ali pa ne naredi nič in se samo prepusti ala "go with the flow", v končni fazi sploh ni toliko pomembno. Konec koncev itak šteje samo rezultat...

ali gre res za ljudi...hm nevem jaz tako doživljam, lahko pa da me lastne misli samo zavajajo? nevem dejansko nam je mariskaj prikrito o našem umu in realnosti...
duša je po mojem subjektivnem mnenju...nek občutek sebe, tvoja življenjska energija, to kar si brez vseh bremen, slepil in filtrov :) 
ja nevem...je možno, da po smrti pristaneš v astralu? saj nevem če ima kdo lahko odgovor na to vprašanje...zveš ko je čas za to
ja rezultat šteje na koncu ja, pa malo sreče moreš imeti tudi v temu, da grejo dogodki tako, da je čim manj škode narejene :) ja saj s časom se mi bo zjasnilo kaj več...molitev vedno pomaga tudi meni :) vsaj preusmeri pozornost iz razmišljanja o nečemu kar te skrbi h nečemu pozitivnemu in pošilja signal vesolju v katero smer naj krenejo dogodki :P



#5 Mateja89

Mateja89
  • NeČistZačetnik
  • PipPip
  • Št. objav: 12

Objavljeno: 29. december 2018, 21:36

Nadzor prevzameš nad sabo tako, da ga prevzameš.

 

Kako skočiti v mržlo vodo (pa še strah te je skoka)?  

Lahko filozofiraš, kaj vse je potrebno, v glavi razvijaš tehnike, kako se to naredi, lahko vizualiziraš tehniko skoka in "kreiraš" kako boš slej ko prej skočila..  ampak vseeno le ure in ure stojiš na pomolu ne skočiš, ker se zadnji trenutek, tik preden bi mogla iti čez rob, se vedno zaustaviš..   nato pa se naprej "pripravljaš" in se pripravljaš, kako bi rada skočila..  in se umsko priprabljaš, se umsko pripravljaš..

Ampak vse te priprave so le zavlačevanje, ne moreš v umu rešiti tega, kar je treba rešiti z dejanjem..  dejanje moraš le narediti, um tukaj postane ovira in v njem ne moreš najti rešitve..  fora je da na eni točki le skočiš in vse ostalo prej prepoznaš, da je bil le balast in zavlačevanje..

 

Kako premakniti roko?

Lahko sediš in gledaš svojo roko, si govoriš afirmacije, "premaknila bom svojo roko", jo gledaš in še kar nič nič, se ne premakne..  Gledaš na TV kako drugi premikajo svoje roke in se tako "pripravljaš", kako boš jo tudi ti premaknila..  Na eni točki se začneš tudi že pogovarjati s svojo roko, "daj premakni se no", toraj ustvariš celo ločenost med sabo in roko..  itd itd..  

A na koncu roko premakneš le tako, da jo premakneš..   vse odstalo je bil balast in zavlačevanje.

Roka se lahko tudi sama premakne, ko je temu potrebno..  Če te zasrbi, bo sama skočila in te tam popraskala, če bo vroče bo takoj odreagirala in vufff sunkovito skočila vstrah ipd..

 

Podobno nadzor nad sabo prevzameš tako, da ga pač prevzameš.  Podobno kot če bi sedela v avtu, ki se ga bojiš voziti. Sediš za volanom in se držiš za glavo ko avto drvi navzdol po hribu..  Ti si v paniki in bi rada prevzela nadzor, ampak se bojiš..  Zdaj ali daš na stran ta strah pred vožnjo in le primeš za volan in začneš upravljati z avtom (po svojih najboljših zmožnostih), ali pa se le še naprej držiš za glavo in v obupu gledaš kaj bo in čakaš kdaj se boš zaletel/a.

Mogoče bo moralo priti tik do trčenja in boš v tej krizni situaciji potem le prijel za volan in zavila vstran..  ampak eni tudi tarat tega ne naredijo in se le razbijejo in ne razumejo, da bi lahko ta dogodek preprečili..   ali pa razumejo, pa še naprej ustvarjajo v umu izgovore, da je nekdo drug bil kriv za to kar se jim je spet zgodilo, ne oni sami..

 

Tako da ali prevzami nadzror nad svojim življenjem ali pa pač ne.

Ali čakaj na kak hujši dogodek, da te ta mogoče prisili, da za trenutek prevzameš nadzor ali pa ga prevzami raje kar sedaj in ta hud dogodek ne bo sploh potreben..

po želji..

haha dobra prispodoba z roko :) sej dejansko ko je prava nuja za reakcijo, reagiraš, ker ne gre drugače
ja saj tudi drugi ljudje zelo vplivajo na naša življenja s svojimi dejanji ampak se moreš sprijazniti s to močjo in možnostmi, ki jih imaš in počasi priti do neke rešitve
ja če pomislim za nazaj...je blo dosti manjših signalov, ki je nakazovalo kaj je bilo narobe v mojemu razmišljanju in vedenju ampak nisem opazila vsega tega...sedaj pa je (tudi) zaradi tega priletela ena velika bomba, ki se ji poskušam nekako izogniti...bom pa vedla v prihodnosti, da moreš biti v življenju bolj previden in ne naivno verjeti vsem ljudem...predvsem pa poslušat lastne misli in ne mnenja drugih ljudi...shit happens 
 


@enStajerc: bo ostala na zemlji in strašila :P



#6 Brezo

Brezo
  • Lunatik
  • Št. objav: 8 141

Objavljeno: 30. december 2018, 00:25

ali gre res za ljudi...hm nevem jaz tako doživljam, lahko pa da me lastne misli samo zavajajo? nevem dejansko nam je mariskaj prikrito o našem umu in realnosti...

 

Zdaj pa naredi še korak naprej in se vprašaj koliko so to dejansko tvoje misli, koliko pa od koga drugega (vsiljene)...tongue.png

 

 

ja nevem...je možno, da po smrti pristaneš v astralu? saj nevem če ima kdo lahko odgovor na to vprašanje...zveš ko je čas za to

 

Pa o temu že ptički čivkajo. Večina ljudi po smrti se tam ustavi na kakšni kavici, krofu, slatkiših. Dokler ne poštimajo nekaterih stvari potem pa dalje. Nekateri pa lahko zaradi različnih vzrokov ostanejo tam tudi po več sto, tisoč let ali celo več..Kaj pa je to za dušico. Kot par minut za nas človečke...tongue.png biggrin.png


Life is like a game...play it...

myst1c.gif


#7 Mateja89

Mateja89
  • NeČistZačetnik
  • PipPip
  • Št. objav: 12

Objavljeno: 31. december 2018, 18:49

Zdaj pa naredi še korak naprej in se vprašaj koliko so to dejansko tvoje misli, koliko pa od koga drugega (vsiljene)...tongue.png

 

 

 

Pa o temu že ptički čivkajo. Večina ljudi po smrti se tam ustavi na kakšni kavici, krofu, slatkiših. Dokler ne poštimajo nekaterih stvari potem pa dalje. Nekateri pa lahko zaradi različnih vzrokov ostanejo tam tudi po več sto, tisoč let ali celo več..Kaj pa je to za dušico. Kot par minut za nas človečke...tongue.png biggrin.png

ja saj...dostikrat vsiljene...si mislim, kako dobro sem se nečesa spomnila, potem pa ugotovim, da ta ideja deluje proti meni...
aja? ok, tudi po smrti je pestro torej :P 


Zdaj pa naredi še korak naprej in se vprašaj koliko so to dejansko tvoje misli, koliko pa od koga drugega (vsiljene)...tongue.png

 

 

 

Pa o temu že ptički čivkajo. Večina ljudi po smrti se tam ustavi na kakšni kavici, krofu, slatkiših. Dokler ne poštimajo nekaterih stvari potem pa dalje. Nekateri pa lahko zaradi različnih vzrokov ostanejo tam tudi po več sto, tisoč let ali celo več..Kaj pa je to za dušico. Kot par minut za nas človečke...tongue.png biggrin.png

ja saj vsiljene so dostikrat...to morem zdaj se naučiti razlikovati
aja? tudi po smrti je pestro torej :P



#8 rudi.rudi.

rudi.rudi.
  • SkorajOdvisnik
  • Št. objav: 602

Objavljeno: 31. januar 2019, 10:02

Pozdravljeni!
imam občutek, da ljudje na astralni ravni zelo manipulirajo z mano (js se tega ne zavedam) in da spreminjajo preko tega tudi mojo duševnost, mojo dušo? torej, če duše so na neki stopnički na poti k razsvetljenju mi oni hočejo jo dati na nižje stopničke? je to možno? kaj si mislite o temu? kako lahko spet pridobim nadzor nad sabo, kako si pomagati?
Hvala za odgovore.

Verovati v boga in odkrivati posmrtno življenje ne gre skupaj ,ker ti to bog ne bo oprostil.

Zato raje pridno hodi k maši.






Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0