Mgd, to ni tekmovanje.. Opažam da ti Brezo ne pride do kolen glede tekmovalnosti, okrog te teme..
Pramatma je točno to kaj verbalno opisuješ.. In vse te definicije, ki jih daješ, so teoretično gledano čisto korektne ali dovolj pravilne, da lahko rečem, da se strinjam z njimi.. A v sami izkušnji dobiš doživetje "tega". In dokler tega ne doživiš, v nobeni obliki bivanja ne moreš biti izpolnjen, ne kot atma, ne kot sveta geometrija, ne kot čista energija, ne kot vsi nivoji nižje, ker ti manjka najbolj sveti prostor kreacije in to je Izvor. Brez tega nikjer in nikdar ne boš izpolnjen in boš le do neke mere osvobojen iz maye, tudi na najvišjih duhovnih poteh..
In ja, ko se nahajaš v tako imenovani "ločenosti", so vse te definicije, ki jih recitiraš iz Ved na mestu.. Vseeno pa ponavljam dokler ne izkusiš samega Izvora, ti bo "nekaj" ves čas nekaj manjkalo.. brez da bi vedel kaj.. In tukaj v tem stanju, je vedno le ta borba z ostalimi in dokazovanje in povzdigovanje sebe, ker želiš biti več kot drugi..
To pa zato, ker le v Izvoru izkusiš Enost, ki jo imaš z celo kreacijo.. In če tega ne izkusiš, si vedno pristranski in ne moreš da nebi sam sebi dajal večjo pomebnost, kot ti gre.. drugim pa manjšo..
Jaz ne opisujem da ne obstajam tudi v vseh nivojih nižje.. toraj na nivojih kjer obstajajo vsa ta pravila, ki so tudi tebi smiselna.. Ampak ko izkusiš sam Izvor, je težko da bi z vsem navdihom opisoval še karkoli druga, ker to je nekaj kar se tako globoko vtisne v vsako celico tvojega bitja in da te to prevzame in navdihne tako trajno, da te to nikdar več ne spusti.. To postane stalnica in vseprisotnost Sebe.. Tudi če v kakih opravilih izgubljaš stik s tem (in gre to začasno vstran), je skoraj nezmožno, da se to nebi samo, naravno vrnilo k tebi, ali da se nebi sam zavestno premikal nazaj v to stanje!
Njavišji namen je, da vsak od nas to izkusi in to se bo slej ko prej zgodilo vsakemu !
Realizacija tega v naših življenjih je ravno namen te celotne kreacije.
Zato je brezpredmetna vsaka nevoščljivost, tekmovalnost ali pač karkoli, kar se skozi tebe trudi mojo izkušnjo dajati v nič.. Ker moj namen, je da bi vsakdo od nas to doživel.. To je edino kar želim dati temu svetu, moja najgloblja motivacija za vse nas.. vse ostalo so le začasni cilji ali opravki, ki se jih seveda tudi sam grem v temu življenju.. ker so očitno tudi pomembni in jih je tudi treba spoštovati.. Ampak gre za prioritete.
Jaz sem najvišji blagoslov že prejel, ker sem v pravi situaciji se popolnoma predal "izkušnji", ki je to od mene takrat zahtevala.. Pa nisem se sploh čutil sposobnega in nisem jaz tega dosegel s svojo voljo.. Vbistvu je bil nek namen pač, da to izkusim, ker mi takrat ni bilo dano sploh, da bi se pred tem lahko umaknil in se je celotna kreacija postavila mi v oporo, je bila ob meni in me vstrajno in brez možnosti, da odneham stopam in vstopim, vodila do te izkušnje.
Moj namen sedaj je tej izkušnji dovoliti, da vpliva name v vseh vidikih mojega življenja in da transformira vse vidike mojega bivanja in obstoja, tudi v formah v katerih se tudi še nahajam.
In seveda sočasno da delim to najglobljo čudovitost, svetost z vsemi ostalimi.
Če je sprejeta ali ne.
Jaz sem v vsakem primeru izpolnjen, ker je to vse kar, bi si lahko kot bitje kadarkoli želel.. in po svojih zmožnostih sem si vedno lahko želel mnogo manj.. takemu darilu se moraš prepustiti, ker lastna pričakovanja in zgodbice iz Ved so le ovira do tega.. in so mnogo manj, kot ti lahko prinese pristna predaja neznanemu..
In seveda mi je dokaj vseeno, če to kar delim, če to okolica že sprejema ali ne..
Je pa dejstvo, da slej ko prej bo to naša skupna realnost bivanja in tega se veselim zase in za vse nas.
To je pač radostno sporočilo, ki ga imam za povedati (vsem nam - tudi sebi).
Upam da koga navdihne in mu pomaga se odpirati pravim stvarem v svojem življenju še naprej in počasi odslavljati to, kar je vbistvu omejujoče in ovira na tej najpomembnejši poti (pa se tega mogoče še ne zaveda).. ker pot do te izkušnje je namen celotnega stvarstva in ne obstaja nihče, ki mu to enkrat ne bo uspelo, ker tam se vse začenja in vse se tam končuje.. in tako dalje, za vedno. In je škoda, da bi moral živeti tukaj v odsotnosti te izkušnje in upati, da ko umreš, da (mogoče) tam pristaneš, ker ne vidim da je to sploh opcija, vsaj trajno ne.. Namen je to utelesiti v vseh možnih vidikih pojavnosti, tudi v fizični. In telo, materija idr, niso samo neka maya, ki se mora čimprej izničiti, ampak je namen najglobljo najbolj sveto točko Izvora, vnesti v ta polja prebivanja in dovoliti, da "to" deluje tudi tukaj in to je edino kar bo preobrazilo fizične, astralne, eterične in kavzalne ravni.. toraj vse ravni ki so še kakorkoli lahko pod vplivom "slabih" sil.
To je ena in edina rešitev.
Ali edina rešitev, ki je trajna!
Vse ostalo je le borba z mlini na veter, ki se nikoli ne konča.
In ta borba je vbistvu izraz nepripravljenosti teh ki se tega grejo, nepripravljenost vstopiti v to izkušnjo Izvora.
Je pa vsaka izbira prava in vsak jo izbira tako dolgo, dokler mu je to dovolj.
Ko ti to ni dovolj iščeš dalje, ali pa "to" išče tebe in te tudi najde..
Kakorkoli že se zgodi, slej ko prej si najden/a.
Če je vseprisotna, kje/kaj je lahko potem še kej nepreobraženega, da bi se naj preobražalo (in ki po tvojih prejšnjih izjavah tko al tko ne obstaja sploh)? Nisi še doživel Izvora. Si doživel nekaj, kar izhaja iz Izvora, pa še to nenatančno.