Če npr. žejen hodiš po hodniku in na levo stran so vrata in na desno stran so vrata in ti ne poslušaš navodila lastnika, da je voda skozi desna vrata, ampak greš skozi leva, ker ti lepo zgledajo in tam notri prideš do novih vrat in še novih in novih... in nikjer vode... Ko ugotoviš, da tam ni vode, moraš nazaj skozi vsa ta vrata in na hodnik in skozi desna vrata da najdeš vodo, jo popiješ in se odžejaš. Na podoben način, mi sami smo se po svoji volji zatopil v mayo, korak po korak globje in globje... in izgubil zavedanje pravega sebe in Boga. Da bi lahko spoznal Boga obstaja pot ven iz maye proti Njemu. Za to pot potrebuješ vodstvo Njega, kar le On ti lahko pokaže pot do Njega, sam si je ne moreš izmislit/določit. Na tebi pa je ali hodiš po njej ali ne. Vede so navodila od Boga kako do Njega. Pravi duhovni učitelji, poslani od Njega, prav tako.
Itak dokler ne odpreš vseh vrat, ki obstajajo, tako dolgo se potem še vračaš nazaj v enake oblike bivanja, saj še nisi zaključil zemeljskih poti/lekcij.. Tako da bližnice na krajši rok, so nato ponavadi le podaljševanje celotne poti.. Saj s tem, ko se te nekdo usmili in pokaže za katerimi vrati je voda, te kratkoročno sicer odžeja, dolgoročno pa te prikrajša za lastno izkušnjo cele poti, preko česa se naučiš univerzalnih znanj, da se slej ko prej znajdeš v teh labirintih vrat in lahko vstopaš točno tja, kamor želiš, saj imaš razvite že druge senzorje.. Če se premikaš le tako parcialno, z namenom da dosežeš en določen cilj, ki se ponavadi skriva izza enih določenih vrat in si z darilom izza teh vrat potem zelo dolgo zadovoljen.. In če je to tvoj trenutni namen premikanja, je seveda razumljivo, da če ti kdorkoli pomaga najti ta vrata, da najdeš tisto vodo izza in se odžejaš, je tako bitje zate nato svetnik ali uh in ah mojster.
Ampak ko je tvoj namen malo drugačen, ko si se namenil že razumeti vodo, sebe, izvor nastaka tako tebe, kot vode, življenja brez in z vodo, manifestacijo sebe vode in vseh realnosti kjer se nahajata tako ti, kot voda, kot celotna hiša, z vsemi hodniki, vrati in prostori, skupaj z vsemi vodniki, ki so na voljo na vseh teh posameznih hodnikih, na vseh poteh, skozi vsa vrata in pozanvanje vseh sopotnikov, ki tudi potujejo paralelno ob tebi, po različnih poteh, z različno hitrostjo in z različno kapaciteto + še in še sfer povezanih s to metrico izkušanja in vsemi matricami nad tole matrico in pod tole.. Če si se namenil osvojiti/spoznati vse to, je brezpredmetno za katerimi vrati je voda in če obstaj nekdo ki te lahko prime za rokico in ti pokaže kje je voda.. Eno je da to vodo lahko najdeš že sam, ampak ti je ta trenutek vseeno kje je ta voda, ker je sploh ne iščeš, ker počenš nekaj druga, lahko živiš enako izpolnjeno z ali brez te vode.. lahko si tisto vodo zmanifestiraš tudi kako drugače in je ne rabiš sploh iskati izza tistih vrat..
Če grem par korakov nazaj:
ko neko posamezno izkušnjo v celoti dojameš, potem ne rabiš več odpirati vseh stotisoče vrat istega tipa, saj z dejanskim dojetjem spoznaš vsebine iza vseh vrat enakega tipa, vbistu čez čas začutiš kaj je za njimi, brez da jih moraš še sploh odpirati.. In ko kdaj kasneje stopaš po taki že spoznani poti, nisi več v iluziji ampak v zavestni izkušnji, toraj v "prisotnosti", sam postaneš ta prisotnost, ki se premika čez različno matrico/matrice.. Tako da maya se ne rabi izničiti, da bi ti bil izven nje, da bi se je lahko osvobodil.. maya je kot podlaga, ki pač lahko ostane, saj te ne moti.. podobno kot cesta; ko hodiš po cesti, tudi ne rabiš več ves čas buljiti pod noge v cesto (zaslepljenost v mayo), ker drugače bi padel.. ko obvladaš hojo, ko izkustveno ponotranjiš mehanizem hoje, lahko hodiš in gledaš naravnost, levo, desno, navzgor, kamorkoli pač želiš, saj te maya več ne omejuje med potovanjem..
Če se vrnem na začetek:
Kaj bi mi toraj koristilo, če bi me čez labitint nekdo vodil za rokico.. saj me s tem dolgoročno ne odreši, torej mi s tem ne pomaga ravno preveč.. saj ga bi potem rabil vedno ko bi se pred mano znašla nova pot in brez njega ne bi znal nikdar narediti nobenega novega koraka, v nobeno novo pot.. Zato raje vstopam kar sam, se zafrkavam z vsebinami na vsaki poti tako dolgo, dokler sam ne dojamem.. in ko dojamem, dojamem za vedno.. Zato mi nekako tudi vseeno kam vstopim in kaj je za katerimi vrati.. ponavadi le hodim, vstopam, kar najdem to izkusim in karkoli kje srečam, to pač shendlam, se nekako pač probam znajti in prilagoditi.. in vse to je pač pridobivanje novih izkušenj in sposobnosti..
Glede tematike dajanja in sprejemanja pomoči:
pa ti lahko povem, da je imam pomoči vedno toliko kot je potrebujem. Kadarkoli bi bil v situaciji, kjer sam ne bi zmogel, se mi bo vedno pojavilo dovolj podpore, da zadevo lahko speljem.. Tako da nisem prepuščen sam sebi skozi vse.. O tem ponavadi sploh ne govorim več, ker je to nekaj kar sem spoznaval na začetkih svojih poti.. sedaj imam to že tako ponotranjeno, da se obnašam, kot zame to ne obstaja več, niti ne razmišljam več o temu niti govorim ne obširno.. Saj mi je podpora iz vseh sfer samoumevna in vem da je na voljo vsem nam ves čas.. In je popolnoma vseeno, če dobim pomoč v obliki fizične osebe, nematerialnega bitja, od samega boga ali od koderkoli pač.. vse prihaja iz vira in mu služi za vse možne različne namene.. To je zame mehanizem, ki mi je samoumeven - ne samoumevnost tega tipa, da tega ne cenim, ampak samoumevnost tipa, da mi je samoumevno podobno kot so mi samoumevni udi na mojem telesu in če želim kaj doseči, pač stegnem svojo roko primem in prinesem do sebe..
In tudi vse to ostalo deluje enako; kadarkoli pač rabim podporo jo dobim, in ko sem postavljen v situacijo, ko nekdo drug potrebuje pomoč, jo tudi v enaki meri tudi dajem.. in ko vse poteka v takem ravnovesju, se počutim najbolje..
Vse teče skladno, se samouravnava in vsega je na vojo dovolj, tako meni kot drugim..
Poleg tega pa tudi ti opisuješ neko pot (glej boldano), tj. da ti "noben trud ne pomaga" (se prav kaj/kam ne počet/it) in da le "vstopiš" (kam/kaj iti/narediti). Kaj je to drugega kot opis poti in truda, ki ga moraš narediti, če hočeš to izkušnjo. Tko da samega sebe kontriraš (glej z rdečo).
Ne kontriram se, zadeve so zele stisnjene in zato vedno ne zaznaš kje so prehodi/preskoki čez celoten spekter.. ravno to preskakovanje sem in tja ti je podano kot pripmoček, da bi še sam se naučil zavestno preskakovati čez čele sfere/realnosti.. in vse to ti je tudi nakazano.. Če bi pa želel da je ves ta proces opisan na dolgo in na široko, toraj popolnoma transparentno, da bi ga še vsak novinec razumel, bi pa moral za vsak tak korak napisati za celo knjigo materiala in potem bi bilo dovolj jasno zaznati, kje je se začne novo poglavje in vsako poglavje bi bilo samo stoječe in poglavja bi si sledila eno za drugim, bi se počasi stopnjevala, podobno bi se potencirala tudi potenca izkušenj in težavnost navodil, kako iz enega poglavja transcendirati v naslednje.. itd preskakovanje naprej nazaj čez poglavja pa bi se recimo lahko opisala komaj v kaki naslednji knjigi..
In če kdo res rabi tako podrobne opise, ga sedaj ko napišem vse bolj stisnjeno/skoncentrirano, ga seveda izvrže, ker se mu njegov um upre, saj ne zmore slediti in zato takoj najde kontradikcije in stvari ki se mu uprejo ali reče, ne to pa ne, to je kotra temu kaj sem prebral tam in tam.. Večina s katerimi sem jaz v stiku, jim je ta hitrejši način naraven, saj jim je tudi lasten ta hitrejši načinu premikanja in zato le podam krajšo verzijo in je to le kot iskra, ki že sproži premike.. ampak kot pravim, do tega pride, ko ti tak hiter način premikanja že naraven.. Če je nekdo bolj tog in mu je to preveč, se začne haklat ob izjave, začne analizirat, toraj raje z umom analizira, ker ne zna preskakovati z zavestjo.. toraj je zavest še zlepljena z umom in njeni premiki so zaenkrat premiki umu in to je potem za tako osebo bolj varno.. ustreznejša hitrost in intenzivnost. Premiki z zavestjo so mnogo hitrejši kot premiki z umom, saj se premikaš čez celotne realnosti, in tem premikom um ne more slediti ali jih sproti dojemati.. um se lahko vklopi le, če se kje ustaviš za dalj časa, saj šele takrat lahko um čez svojo anteno začne prevajati iz tega polja, misli, ideje in resnice, ki so vibracijsko primerne temu polju, kamor si ti kot zaves pač skočil.. Če potrebuješ svoj um kot oporno točko pri premikanju, potem še nisi zrel za premikanje tega tipa, saj bi tvoj analtični um najprej moral doživeti absolutno stanje (norosti), to pa ne vem če si zmožen sprejeti.. Če konstruktov uma, vseh konceptov ne zlomiš (zlom), potem se tvoja zavest ne osvobodi ujetosti/zlepljenosti z umom.. Eni ko se jim "to" aktivira dejansko pristanejo v umobolnici.. saj ne znajo obstati v tem novem stanju in rinejo nazaj v um, poskušajo svoj um sestaviti nazaj v prejšnje stanje, a to žal ni možno.. zakaj eni zaradi tega pristanejo v umobolnici, drugi pa ne, je seveda veliko razlogov, kamor mi sedaj ni za hoditi, saj nimam časa pisati kilometerskih postov.. (ker že itak so kilometerski)
Tako da če misliš, da imam kaj zate, me kar bolj specifično vprašaj, ker če ti vse to naenkrat ponudim, vidim da ti ni prebavljivo..
Boga se ne moreš nikol naveličat ali da bi bilo preveč intenzivno, je vedno na novo in novo izpolnjujoče, bolj in bolj, brez omejitev. Očitno ta Cilj o katerem ti govoriš ni lih nekaj kar bi te lahko vedno izpolnjevalo, če se ga lahko naveličaš ali bežiš pred njim, se prav what's the use. Definitivno pa to ni izkušanje Boga, ki je vedno izpolnjujoče.
Karkoli se v tvojem umu racionalizira, to je potem z umom racionaliziran "vzrok", zakaj si zopet padel nazaj izven izkušnje.. Ker sam praviš da si imel take in drugačne izkušnje, pa sam obrazloži zakaj nisi še vedno v tej izkušnji in jo opisuješ tako, da se ti je zgodila v preteklosti.. (aja točno ja, tebi Krišna odmerja čas )
Potem pa mu le pridno služi, da se te bo usmilil, ko si boš dovolj milosti prislužil.. Ampak ne pozabi, mogoče mu jaz ali nekdo drug, ki še sploh ni slišal za njega, bolj služi, kot nekateri tako glasni sledilci, ki ga nosijo ves čas le na ustnicah..
Spomnil ne pomen dal info, ampak spomnil na to kar sem izkušal in na podlagi katerega sem ti že prej odgovoril, da tisto ni bilo izkušanje Boga (ta opomnik je bil hkrati tudi kot potrditev tega kar sem ti takrat napisal). Sem mu hvaležen za to. Jaz namreč še nisem na nivoju, ko bi lahko neprekinjeno izkušal, ampak on pa je.
Jaz sem ti podal v tistem opisu en krajši odsek doživetega.. tako da ta odsek ti ne more dati vpogleda v celoto vseh doživetij.. saj če bi ti sedaj vklopil TV in videl 1min odsek filma.. je jasno da ne bi razumel vsebine tega filma in da ne moreš dojeti sporočilnosti celote tega filma.
Dobil si pač en odsek.. odsek kateri se mi je zdel takrat primeren, glede na vibro izmenjav in na tip tematike, ki je pač tekel..