Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Jecljanje


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
118 komentarjev na to temo

#1 jec

jec
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 3

Objavljeno: 26. april 2003, 21:35

Zdravo
Jecljat sem začel v osnovni šoli v 5. razredu če se prav spominjam. Hodil sem k nekaj logopedom. Nehal pa sem hodit ko je zadnja logopedinja rekla da nikoli ne bom nehal jecljat in da bodo samo slabša in boljša obdobja. Do zdaj ko imam 24 let se ni nič izboljšalo.

Gotovo obstajajo kakšni načini s katerimi bi se to dalo odpravit. Mogoče hipnoza, mogoče reiki, mogoče magija…ne vem. Rad bi nehal jecljat in me zanima če mi lahko kdo od vas pomaga kako na daljavo. Z reikijem se da nekaj na daljavo delat. O magiji vem samo to da obstajata črna in bela, s črno pa nočem imeti veze ampak morda samo z belo magijo. Mogoče pa obstaja še kaj drugega ko bi mi pomagalo.


Ali mi lahko kdo od vas pomaga ker s tem težko živim


Hvala in lep pozdrav
mučenik

#2 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 26. april 2003, 22:43

Nič se ne pozna, da jecljaš. x;)x (Sorry :sori: , se hecam!)

Zdaj pa resno:
Razmisli malo, zakaj si začel jecljati. Si doživel kaj šokantnega?
Vzrok za jecljanje najbrž ni kaka "fizična okvara", ampak nekaj v tebi (v tvoji glavi), ki ti preprečuje se gladko, sproščeno izražati... Nisem strokovnjak za to - samo kot laik razmišljam... Se skušam postaviti v tvojo kožo.

Tudi moja hči je pri 3-eh letih začela ful jecljati. Ravno je postala ful zgovorna, govorila je čisto normalno... potem pa začela jecljati, in to prav hudo.
Vendar jaz sem poznala vzrok za to. Moja mati je namreč naredila eno hudo neumnost (njeji podobno):
Ko je bila z mojo 3-letno hčerko na sprehodu (z vozičkom), je začelo ful deževati. Z vozičkom se je zatekla v en podhod (pod streho), potem pa sama odšla k cesti, da bi ustavila kakega šoferja in ga zaprosila, da ju zapelje domov. Hčerka pa se je tako prestrašila, ker je ostala za nekaj minut sama v podhodu, da je od tistega dne dalje jecljala, in to vse huje. Ful me je skrbelo, kaj bo - ali bo sploh še kdaj normalno govorila, ali bo vedno jecljala...
Ravnala sem po svoji pameti - in očitno (začuda x;)x ) pravilno. Enostavno sem ignorirala njeno jecljanje in tudi drugim sem strogo naročila, naj jo nikar ne popravljajo ali ji pomagajo povedati besede do konca, in nikar naj ji ne skačejo v besedo. Tako smo vsi potrpežljivo čakali, da je vedno vse povedala do konca, četudi jecljajoče. Nismo rinili v njo s pripombami, kako mora kaj povedati - skratka, nismo dajali nobene pozornosti na njeno jecljanje.
In po parih mesecih je popolnoma prenehala jecljati in še zdaj, ko jih ima 9, govori normalno. Brez logopedov in ne vem še koga...

Jec, ne obupaj. Najdi v sebi vzrok, zakaj si začel jecljati. S tem se nisi rodil - to si pridobil v življenju (v 5. razredu). Si se česa prestrašil, kake odgovornosti? Si dobil kak občutek nemoči? Mogoče bi ti pomagala kakšna regresija.

#3 pokowc

pokowc
  • Brez statusa
  • Št. objav: 5 844

Objavljeno: 26. april 2003, 23:35

hvala ti za tak opis. Si bom strogo zapomnil. Je življenjska .........

#4 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 27. april 2003, 11:57

Hojla, Jec!

Socustvujem s tabo.
Trapasto so ti tam rekli, da ne bo nikoli bolje.... Mislim, da je skoraj vse (sploh pa na psihicni bazi) ozdravljivo.
Tista magija je prevec sirok pojem, pa pusti to varianto zaenkrat, da ne bi z dokaj neskodljivim jecljanjem fasal se kaksne globlje tezave ali bi se pojavili drugi stranski ucinki.

Kot Tamara menim, da bi najverjetneje pomagala regresija, sicer pa sem mnenja, da bi morda najuspesnejsa lahko bila hipnoza; v obeh primerih se predhodno dobro pozanimaj o 'ponudnikih' teh uslug in predvsem skusaj najti koga, ki mu je to pomagalo z enim od teh nacinov.
Dobro, ker si dal semle - morda se ti kdo oglasi, ki je sam uspesno to pozdravil oz. odpravil to motnjo.

Zanimivo bi bilo pogledati z astroloskega vidika - lahko gre za (retro) merkur, ki je zelo potenten (prenasicen vpliv), ali pa neaspektiran. Uran na kaksnem pomembnem mestu.... To ti zdaj ni neka resitev, vendar morda pa tako oz. na ta nacin prodres tudi do bistva - morda je povezano prav z enim konkretnim dogodkom (ali ponavljajocim nizom podobnih).

Lahko pa se povezes tudi s kaksnim dobrim bioenergetikom ali reikistom...

Na strani Seznam slovenskih zdravilcev in terapevtov bos nasel nekatere slovenske zdravilce.

Zelo hvalijo Nataso Pergar (Postojna), lahko se obrnes tudi na Barbaro Novak (Asia Tuma) - Barbara pozna mnoge zdravilce in ce ze ne bo ona pravi naslov, ti morda lahko primernega priporoci. Osebno pa poznam Alenno Claro in ji tudi zaupam, ne vem pa, ce bi ti lahko pomagala. Ce bos zelel, jo lahko vprasam, sicer pa je tudi ona (kot vsi nasteti) na Seznamu, pa ji morda kar sam pises oz. se povezes z njo.

Ne vem, ce bo karkoli od tega lahko pomagalo, vendar sem skoraj prepricana, da mora obstajati nacin za odpravo te nevsecnosti.

Srecno!
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#5 bigm

bigm
  • D član
  • Št. objav: 907

Objavljeno: 27. april 2003, 12:04

Jec, prav sedaj prebiram knjigo avtorja L. Rona Hubbarda DIANETIKA -sodobna znanost o duševnem zdravju.

Med drugim knjiga govori tudi o jecljanju. Nastanek motnje opisuje avtor smiselno enako, kot je to storila Tamara. V trenutku, ko si bil zaradi telesne ali duševne bolečine "nezavesten", si nekaj doživel (slišal, videl, čutil, vonjal), kar se je zapisalo v tvoje celice kot "engram" , tega pa zaradi "nezavesti" nisi dojel s svojim analitičnim umom. Ta "engram" sedaj deluje na tvoj reaktivni um, podobno kot zapoved v stanju hipnoze. Ne zavedaš se ukaza, vendar deluješ v skladu z njijm. Strokovnjak - auditor - mora iz tebe izbrskati, ob kakšni priliki si dobil svoj "engram" in ko se boš z njim soočil s svojim analitičnim umom, bo jecljanje v hipu minilo.

Kako je pri nas s strokovnjaki za dianetiko, ti žal ne vem povedati. Za vsak slučaj pa si le kupi knjigo, saj ni tako draga.

Z željo, da se boš uspešno rešil svoje nadloge, te lepo pozdravljam
Naj vam bo vsak dan najlepši dan!

bigm

#6 Natasha

Natasha
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 045

Objavljeno: 28. april 2003, 19:19

Jec, lep pozdrav!

Takoj mi je padla v oči tvoja tema, zato, ker tudi moj partner jeclja.
Vendar pri njem opažam, da bolj jeclja, kadar je razburjen ali kadar mu je "nerodno" ali kadar malo preveč pogleda v kozarček.

To izhaja iz šoka od njegovega tretjega leta. Mami ga je redno vozila k logopedom, ki je predlagal, naj kar se da veliko prepreva (v mladih letih). Zanimivo, kako ne jeclja ko poje. Prav nič! Kljub logopedovim terapijam pri svojih enaitridesetih še vedno jeclja!

Pa nisem hotela to povedati, hotela sem povedati, da se je on tega kompleksa znebil in da ga to niti ne moti več tako. Mene pa sploh prav nič, nasprotno včasih mi je prav simpatičen...

Jec, želim ti iz vsega srca, da bi dosegel, kar si si zastavil, le da bi bil zadovoljen, to pa zato, ker vem, kako je, če ima človek kompleks...

Lepo te pozdravljam!


P.S. Ali mogoče ve kdo (kar jaz osebno ne verjamem) če je jecljanje lahko dedno, ker njegova triletna hči včasih pojeclja. Meni se je to govorjenje (ob prestajanju svojih otrok v tem obdobju) zdelo normalno, dokler se moj partner za to ni zasekiral? Hvala lepa za odgovor!
Če vam ne uspe prvič, vam gre v povprečju tako kot drugim.
M. H. Alderson

#7 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 28. april 2003, 20:28

P.S. Ali mogoče ve kdo (kar jaz osebno ne verjamem) če je  jecljanje lahko dedno, ker njegova triletna hči včasih pojeclja. Meni se je to govorjenje (ob prestajanju svojih otrok v tem obdobju) zdelo normalno, dokler se moj partner za to ni zasekiral? Hvala lepa za odgovor!

Naky, samo moje mnenje (nestrokovno!):

Po mojem jecljanje ni dedno. Za 3-letnega otroka je normalno, da kdaj pa kdaj pojeclja, saj se šele uči izgovarjati besede. Je pa možno, da njegova hči jeclja tudi zato, ker hoče oponašati svojega očeta - mogoče se ji zdi zanimivo, ko sliši, da njen oče govori malo drugače, kot ostali, pa želi malo na sebi "sprobat" ta njegov način govora. Saj veš, otroci radi preizkušajo, raziskujejo... V taki starosti (oz. že malo prej) se začnejo zavedati samih sebe (da imajo svoje želje, svoj um...), radi pa se tudi istovetijo s svojimi starši in jih oponašajo.

#8 Natasha

Natasha
  • Nepogrešljivi
  • Št. objav: 1 045

Objavljeno: 28. april 2003, 20:36

Tamara!

Še enkrat ponavljam, da se najina mnenja tako ujemajo, da je to že skoraj nemogoče. Veš, da sem ravno s takimi podobnimi besedami razložila mojemu partnerju. Sama sem popolnoma takšnega mnenja in kot praviš ti, tudi sama nisem strokovnjak za te zadeve.

Vprašala pa sem zato, ker moj včasih prav paniko nažene zaradi tega in sem mu tudi obljubila da bom vprašala za nasvet vas.... Z veseljem mu bom dejala; " no, sem ti rekla!" (ha, ha...)

Tamara, prav razveselila si me z mnenjem, ki je potrdil mojega


Lepo te pozdravljam!
Če vam ne uspe prvič, vam gre v povprečju tako kot drugim.
M. H. Alderson

#9 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 28. april 2003, 20:47

xokx xsuperx x^x x;)x x:)x

Naky, me veseli!

Vračam pozdravčke!

#10 Mateja

Mateja
  • D član
  • Št. objav: 5 354

Objavljeno: 28. april 2003, 21:30

Jec, prav sedaj prebiram knjigo avtorja L. Rona Hubbarda DIANETIKA -sodobna znanost o duševnem zdravju.

Med drugim knjiga govori tudi o jecljanju. Nastanek motnje opisuje avtor smiselno enako, kot je to storila Tamara. V trenutku, ko si bil zaradi telesne ali duševne bolečine "nezavesten", si nekaj doživel (slišal, videl, čutil, vonjal), kar se je zapisalo v tvoje celice kot "engram" , tega pa zaradi "nezavesti" nisi dojel s svojim analitičnim umom. Ta "engram" sedaj deluje na tvoj reaktivni um, podobno kot zapoved v stanju hipnoze. Ne zavedaš se ukaza, vendar deluješ v skladu z njijm. Strokovnjak - auditor - mora  iz tebe izbrskati, ob kakšni priliki si dobil svoj "engram" in ko se boš z njim soočil s svojim analitičnim umom, bo jecljanje v hipu minilo.

Kako je pri nas s strokovnjaki za dianetiko, ti žal ne vem povedati. Za vsak slučaj pa si le kupi knjigo, saj ni tako draga.

Z željo, da se boš uspešno rešil svoje nadloge, te lepo pozdravljam

Hecno "naključje", da sem nastajanje prevoda te knjige spremljala precej od blizu x;)x , "dogajalo" se je namreč v kolegovem kabinetu, tako, da sem jo še v rokopisu lahko sproti brala. Ta moj kolega je eden od slovenskih dianetikov, mislim, da kar precej predan temu. Če želiš, vaju lahko skupaj spravim...?
No, tale dianetika mene ni prevzela. Morda pa bo tebi pomagala.
Že to, da iščeš poti do svoje odrešitve težav, je veliko in ti gotovo prinaša na pot najboljšo pomoč. Samo ne prezri je :palec: !

#11 yoko

yoko
  • ŽeČistoDomači
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 183

Objavljeno: 29. april 2003, 20:51

Zdravo Jec!

Nisi napisal, kaj vse si že naredil (razen tega, da si že davno od tega šel k logopedu), da bi se ti stanje izboljšalo.Čudim se, da ti je logopedinja kaj takega rekla, ker jecljanje se namreč da odpravit.

Poznam ljudi-zelo zelo močne bivše jecljavce- ki so težave odpravili.Vedeti pa moraš, da se tvoj govor ne bo izboljšal čez noč. Pri tem sta zelo pomembni vztrajnost in resnična želja, da bi jecljanje rad odpravil.

Na tvojem mestu bi šla še enkrat k (drugi) logopedinji.Ta TI BO PO PRAVICI POVEDALA, DA SE JECLJANJE DA ODPRAVIT!!! in ti dala ustrezne vaje za to. x:)x

Lep pozdrav in srečno,
Yoko

#12 Mateja

Mateja
  • D član
  • Št. objav: 5 354

Objavljeno: 29. april 2003, 21:00

Veš Jec, moja sestra je logopedinja, ampak je še nikoli nisem slišala reči, da se je srečala s kakšnim brezupnim primerom. Sicer pa verjamem (lastne izkušnje!), da celo tam, kjer strokovnjaki trdijo, da se ne da nič narediti, lahko premikaš kamorkoli se odločiš - magari v popolno ozdravitev!

#13 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 29. april 2003, 21:06

Yoko, Mateja - :palec:
Tako je, Jec! :vio:
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#14 Mateja

Mateja
  • D član
  • Št. objav: 5 354

Objavljeno: 4. maj 2003, 20:01

Vprašala sem sestro, kaj meni, da bi ti pomagalo, pa mi je dala naslov ustanove, kjer pravi, da imajo zelo lepe rezultate pri odpravljanju tvojih težav:

Zavod za gluhe in naglušne
Avdiologopedski oddelek
Vojkova 74, Lj
Vlasta Podbrežnik


Srečno!

#15 teja

teja
  • Vseprisotni
  • Št. objav: 717

Objavljeno: 4. maj 2003, 21:09

Lahko si pa pomagač z modro barvo, meditacijami. Sem nekje nekaj brala o jecljanju, pobrskam in posredujem. Piše kje se pojavi zastoj energije, in zakaj, in kako pomagati.

Teja

Lep nasmejan dan ti želim

http://www.lunin.net...um/blog/mavlica


#16 Lunca1

Lunca1
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 7

Objavljeno: 7. marec 2005, 16:39

Imam težavo z jecljanjem in to že nekaj desetletij. Star sem 35 let in ta motnja me spremlja od kar se spominjam. Dejstvo je, da za to ni fizičnega vzroka temveč samo psihološki!!!
Nekje v glavi se mi enostavno sproži blokada in nikakor ne morem izgovoriti normalno neke besede ali stavka. To se ne dogaja enakomerno ponavljajoče ampak nekoč bolj izrazito, nekoč manj ali skoraj nič. Vse je odvisno od obdobja in osebnega počitja (stres, razburjenje, jeza....).

Poskušal sem že razne načine zdravljenja. Kot otroka me je mama vodila k logopedu, kasneje sem poskušal še mnogo drugih metod, celo pri hipnotizerju sem bil, vendar me ni hipnotiziral, z izgovorom, da premalo jecljam in da na to hipnoza nima efekta :V:

Kljub vsem tem poskusom imam občutek, da se resnično resno in vstrajno še nisem lotil odprave tega problema. Sedaj imam vsega tega dovolj in rad bi normalno govoril, komuniciral brez zadrege.
Poznam nekaj znancev, ki so nekoč jecljali, pa sedaj normalno govorijo. Nerodno mi je povprašati, kako jim je to uspelo. Vendar iz teh primerov je očitno, da je to možno, možno odpraviti jecljanje!!!!
Vem, da nekatere metode delujejo in učinkujejo, vendar ne poznam nikogar, resnega in zanesljivega, ki bi se ukvarjal in uspešno odpravljal takšne motnje v govoru.


Sedaj samo upam, da mi zna kdo pomagati s kakšnim nasvetom, lastno izkušnjo ali drugače.
Vsem, ki boste odgovorili, se od srca zahvaljujem.

LP
Matevž

#17 PIJAkoma

PIJAkoma
  • Vajenček
  • PipPipPipPip
  • Št. objav: 67

Objavljeno: 7. marec 2005, 17:37

Tezko ti dam nek strokoven nasvet.
Lahko pa ti v tolazbo povem le to, da je npr. Magnifico vse otrostvo in tudi kot dijak zelo jecljal, sedaj pa ima za sabo uspesno pevsko kariero...
:vio:
Objavljena slika

#18 borism

borism
  • Lunatik
  • Št. objav: 14 562

Objavljeno: 7. marec 2005, 17:55

Možni vzrok jecljanja je tudi nasplošna negotovost in občutek, da se nikakor ne morete izraziti in tudi tudi, da vam ni dovoljeno jokati. :inocent:


Poskusite z novim pozitivnim miselnim vzorcem - deluje:


" Svoboden sem in lahko se postavim zase. Lahko se izražam in se ob tem počutim varno. Komuniciram le z ljubeznijo. " x:)x

#19 vasudeva

vasudeva
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 111

Objavljeno: 7. marec 2005, 18:12

<{POST_SNAPBACK}>Sedaj samo upam, da mi zna kdo pomagati s kakšnim nasvetom, lastno izkušnjo ali drugače.
Vsem, ki boste odgovorili, se od srca zahvaljujem.

LP
Matevž


jaz ti predlagam, da greš na to stran in vprašaš pod temo -karmična diagnostika-

http://www.maat-center.com/forum/

#20 Lunca1

Lunca1
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 7

Objavljeno: 12. marec 2005, 13:21

Hvala za odgovore x:)x

Nekteri mi predlagate, da naj spremenim način življenja (manj stresa, pozitivno razmišljanje...), oz. da je rešitev problema v meni.
Z vsem tem se sicer strinjam vendar je lažje napisati, kot pa uresničiti. Danes pač večina nas živi stresno in pod raznimi pritiski in je ta način težko spremeniti.
Verjetno bi mi koristile kakšne dihalne vaje ali druge anti-stresne vaje ali kaj podobnega. Žal nič od tega ne poznam.
Ima kdo še kakšen nasvet?

A je mogoče kdo tukaj, ki je nekoč jecljal in mu je to uspelo odpraviti?

LP in hvala.

#21 Carol

Carol
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 103

Objavljeno: 15. marec 2005, 18:13

tudi jaz imam probleme z jecljanjem....usakič ko hočem kaj povedati me misli enostavno prehitevajo!! kaj naj naredim??RES BI SE RADA ODVADILA..... :o|o: x:Ix x:Xx x8Dx xrolleyesx

#22 Prvi

Prvi
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 121

Objavljeno: 15. marec 2005, 20:32

Meni se je kdaj pa kdaj zgodilo, da sem kaj pojeclal pred kako punco. (Verjetno še bolj, ko jih je bilo več na kupu, jaz pa sam.) Bilo mi je enostavno narodno se z njo pogovarjati, ker nisem bil navajen pogovarjanja z njimi, ker sem bil vso srednjo šolo brez šošolk. Čez čas se je to popravilo, ko sem začel hoditi v družbo z dosti punc. Nekako se jih navadiš, se navadiš situacije in vse postane bolj vsakodnevno, normalno.

Verjetno ob pričakovanju odgovora strmijo vate, tebi pa je nerodno, čutiš neko potrebo, da moraš nekaj reči in ko začneš premišljevati kaj kako boš povedal začneš v glavi paničariti, čas gre naprej, še vedno čakajo, da kaj poveš in potem padeš v ta krog iz katerega ne najdeš izhoda. :vragec:

Po dolgem času se mi je to spet zgodilo, ko sem šel po kruh. Prišel sem na vrsto in sem moral povedati kaj hočem, pa se mi je zataknilo. Potem pa še to čakanje prodajalke na moje besede me je spravilo še bolj v paniko. Mislim, da sem se po nekajkratnem poizkusu izgovora (jeclanja) ustavil govoriti, ...pomislil sem kaj moram reči in potem to rekel. SAMO BREZ PANIKE ! Ne se pustit, da te zgrabi panika, kar počasi. Bolje počasi x^x (si vzameš malo tišine, pavze in potem poveš kar misliš povedati), kot pa nikoli. :o|o:

Pa še večkrat se mi zgodi, da vem kaj hočem reči, a ne vem besede. Naprimer pozabim kako se reče oranžni barvi. :vragec: :inocent:

#23 Carol

Carol
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 103

Objavljeno: 16. marec 2005, 18:39

Saj sama vidis, da te misli prehitevajo. Torej se *sprosti* in v zacetku malo bolj premisljuj, kaj hoces rect, po potem povej. Vaje za sprostitev lahko dobis verjetno tudi na kaksni kaseti ali CD.
Skoda, da se ne oglasijo tisti, ki so ze to premagali. V stvari je tako, da ce ti na izpit nisi pripravljena bos tudi zacela jecat (prvic ker je stresna situacija, drugic pa nesigurnost). Potem je treba verjetno poskrbet za dovolj informacije. Ker ce si dobro pripravljen in ves kaj govoris, potem te tudi ni strah in ni takega stresa....
Mnogo je vzrokov, posameznik mora svoj/e vzrok/e najti, pa na temu delati. Ne gre to tako, da bi en rekel "abrakadabra", pa bo slo <-- pravzaprav je tudi to mogoce, ampak samo pri taksnih, ki verjamejo


hvalla

#24 Tina

Tina
  • D član
  • Št. objav: 2 142

Objavljeno: 20. marec 2005, 12:48

<{POST_SNAPBACK}>Takšna tema je že bila načeta na tem forumu, vendar že nekaj let nazaj.

Jecljanje

x:o)x
Objavljena slika

#25 Lunca1

Lunca1
  • NeČistZačetnik
  • Pip
  • Št. objav: 7

Objavljeno: 29. marec 2005, 15:58

<{POST_SNAPBACK}>tudi jaz imam probleme z jecljanjem....usakič ko hočem kaj povedati me misli enostavno prehitevajo!! kaj naj naredim??RES BI SE RADA ODVADILA..... :o|o:  x:Ix  x:Xx  x8Dx  xrolleyesx


Pri meni se pojavlja popolnoma enako!!!!

Veliko komentarjev je na način:
- umiri se
- premisli najprej kaj boš povedal
- povej počasi
- najdi v sebi razlog jecljanja

Vse to, na žalost, več ali manj ne deluje!!!
Ko pride do blokade ne gre naprej, pa lahko poskušam raznorazne stvari. Očitno ni jecljanje tako enostavna motnja, da bi jo prizadeti odpravil s tem, da bi se umiril ali premislil, kaj bo povedal. Sicer pa ne moreš premisliti npr. 10 stavkov naprej.
Pri meni se konkretno dogaja, da imam "hitre" misli in me očitno besede ne "dohitevajo" xrolleyesx , ali nekaj podobnega....
Tudi nevem na kakšen način in kje v sebi bi iskal vzroke jecljanju. Če se je meni zgodil kakršen šok v moji mladosti je bilo to očitno tako zgodaj, da se sam tega ne spomnem.
Mogoče bi pomagala kakšna meditacija ali vaje dihanja, vendar takšnih tehnik ne obvladam.

Prosim še za kakšen nasvet.
Hvala

To temo je popravil/a Lunca1: 29. marec 2005, 16:00





Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0