Sosed sosedu volk?,
#1 Gost_sanjalica_*
Objavljeno: 13. julij 2003, 12:37
Ko se peljemo mimo Slunja, prazne hiše. Hiše, katere je nekdo zelo težko zgradil. Z odrekanjem. In potem - iz nekega razloga - zapustil ta dom (vojna, politika...).
10 metrov stran hiša v rožicah, z otroki na vrtu, smeh, glasba... Naslednja hiša spet prazna...
Vedno se mi postavlja vprašanja, so ti (bivši sosedje) v kontaktu?
Kako je živeti tako?
Koliko smo potem dejansko ljudje LJUDJE, če lahko sovražimo zaradi narodnosti?
Kaj mama pravi svojemu 3, 4-letnemu otroku...zakaj je tista hiša prazna, kje so tisti ljudje...kako bo to vplivalo na te otroke ko odrastejo...
Kakšen je vaš pogled na tiste kraje, na čas, ki se je tam ustavi, na ljudi, ki živijo ob tistih hišah in vpliv tistega kraja (zame zelo morbidno) na njihov osebnostni razvoj?
#2
Objavljeno: 13. julij 2003, 12:44
Saj ni bilo dolgo sloge. Nekaj časa že, potem pa pridejo na plan nizka čustva - ne spomnim se drugega izraza. Zavist, pohlep...
Tiste hiše bodo še dolgo prazne. Preveč hudega se je godilo. Preveč krivic. Težko oprostljivih reči.
Kako boš oprostil nekomu, ki je vpričo tebe ubijal tvoje najdražje? Ne boš. Že če bodo zatrli željo po maščevanju so naredili ogromno.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#3
Objavljeno: 13. julij 2003, 12:55
#4
Objavljeno: 13. julij 2003, 14:11
Smo kar pač smo. En čuden mix različnih snovi in čustvovanja. V vsakem od nas tli morilski nagon. Preprosto mora biti. Je v nas od pradavnine.
Vsak je sposoben ubijati.Celo jaz, ki pajka odnesem na plano, muhe in čebele podim ven, z lahkoto ubijem molja, ker ga pač ne prenesem. Tako.
Kar ne pomeni, da bom ob priliki ubila ali pa mučila do smrti soseda, ker mi s svojim nadzorovanjem vsega kar se dogaja okrog nas, para živce. Bom zasadila visoko živo mejo. Pol pač glej...ali pa bom ob priliki pokazala ta zadnjo.. hehe
Kar se tiče Hrvaške - tudi mene je groza, ko gledam hiše duhov. Kaj prinese vojna. Kakšne spomine pušča.
Sicer smo pa ljudje. Ne bogovi - ljudje.
Z vsemi napakami.
Bogovi so nezmotljivi, mi pa ne.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#5
Objavljeno: 13. julij 2003, 18:23
#6
Objavljeno: 13. julij 2003, 18:27
#7
Objavljeno: 13. julij 2003, 19:24
ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha!
Kdor te pozna, te s studom zapusti,
ti grudica izprijene prsti.
Prijateljstvo ti je le goljufija,
ljubezen - strast, smehljaj - hipokrizija!
Če na dve nogi vstala bi žival,
bi se lahko v dno duše sramoval!........
Byron - Napis na spomeniku novofundlandskega psa
bigm
#8
Objavljeno: 14. julij 2003, 07:14
Sicer sem pa tudi jaz pokowc mnenja, dober dan zadostuje in nekaj vljudnostnih fraz, sicer tudi kolikor se pogovarjam z ostalimi je lahko določeno obdobje zelo fajn, potem pa se naenkrat če si si preblizu obrne lahko navzdol. :\:
#9
Objavljeno: 14. julij 2003, 13:55
#10
Objavljeno: 14. julij 2003, 18:32
Ko smo se pred 11 leti preselili je na nas dobesedno navalila ena familija - v bloku seveda. Pijačka ena, kava, narezek.
Pomisliš uuuuaaaaauu kako krasni ljudje. Kakšen sprejem, neverjetno.
Potem smo nabaljali pohištvo. Je prišibala taista soseda in v hipu izničila najino veselje nad novo kuhinjo. Zakaj kupuješ belo pohištvo???? Vse se bo videlo na elementih. Otroci ti bodo uničili stole..blabla.
Postala je kuhana in pečena pri nas. Vedela za vsak obrok, ki sem ga kuhala na kakšen način in zakaj. Vneto sodelovala pri prepirih, ki so izbruhnili...in tako naprej. Zasebnost je šla v nulo. Če bi to hotela bi ostala pri starših.
Še spolnost je šla skoraj po gobe, ker je čepela dokler ni kateri zaspal na kavču v dnevni, zjutraj pa zarana zvonila, ker bi pač pila kavo. Potem pa je bilo enkrat dovolj. Ko sem popoenila in streskala z vrati je cel blok vedel kako pasja znam biti.
Zdaj imam mir. Dober dan, kako gre..je vse kar spregovorim z njo.
In z ostalimi. Včasih pomagam eni starejši gospe odnesti nakupljeno, potem malo pokramljava in to je to. V stanovanje ne spuščam več nikogar.
Isto na parceli. Če si izposodim kaj, naslednji dan vrnem.
Dober dan in nekaj kratkih stavkov je čisto dovolj.
In Sanjalica...tisto on nezmotljivosti niti slučajno ni letelo nate. Samo začetno razmišljanje.
Verjamem da poskušaš razumeti, jaz tudi
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#11
Objavljeno: 14. julij 2003, 21:27
Kaj sem vendar pisala v prvih dveh postih?
V tretje sem dodala - kot ostali moj odnos do mojih sosedov.
Od mene si dobila vsega po malem za vse. Razmišljanje o človeški dvojnosti ali dvoličnosti. In moj odnos s sosedi zdaj in nekoč.
Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.
#12
Objavljeno: 14. julij 2003, 21:34
GOST U BAJT,
GOLOB NA STREH,
SOSED NA PLANKAH,
PA JE USE POSRAN....
gorenski pregovor
#13
Objavljeno: 15. julij 2003, 02:54
#14
Objavljeno: 15. julij 2003, 06:52
#15
Objavljeno: 15. julij 2003, 07:11
#16
Objavljeno: 15. julij 2003, 09:04
#17
Objavljeno: 15. julij 2003, 11:47
Tudi mene prevevajo podobni obcutki in mislim vse taksnole, ko se vozimo na morje tam cez...
Po eni strani sem tu kot Janja - v 10 letih smo se 6x ali 7x selili, pa komaj lahko 'pozenem korenine' ali jih ne, ker smo bili na enem plejsu ze tudi manj kot eno leto...
Poleg tega sem Riba s stelijem v 4. hisi, pa nekako privlacim ljudi v tezavah in potem imam skoz koga na vratih za karte, drugacne nasvete ipd...
Pa mi je to vcasih kar utrujajoce...
Vendar pa - imamo sreco in vedno gud sosede in navadno zelo dobre sosedske odnose..
najprej me malo cudno gledajo (kot pravi 'tasca': "Tebe se je treba malo navadit" - tako je bilo namrec tudi v njenem primeru ), potem pa me imajo kar radi...
Ne hodim na obiske, se ne druzim, ne posedam na klopcah pod blokom etc., pa najprej mislijo, da sem vzvisena, potem pa postekajo, da sem pac tak clovek, ki skoz nekaj pocne in mi tega vec ne zamerijo.
Vedno se nekako pojavijo kaksni mladi v blizini, pa imamo zelo lepe odnose - ne enkrat pa smo se tudi priselili v hiso, kjer smo katere od stanovalcev (ali celo vec) tudi poznali ze od prej, pa potem navezali se pristnejse stike (ena nama je ful pomagala, ko sva bila v oni plesnivi kleti in naju je okoli vozila, cash posojala, celo hrano dajala, ker so imeli starsi kmetijo, na prejsnjem placu pa so velikokrat vzeli Tima s sabo na bazen ipd., ker so imeli dva majhna otroka, jaz pa sem jim nosila olivca in vino s Hvara in ce sem kaj dobrega skuhala, sem nesla se njim za probat).
Sicer si praviloma nicesar ne sposojam in ne spomnim se, kdaj bi nazadnje zvonila pri komu na vratih, in tko, a vseeno je dober filing, ce si lahko. Vcasih se vseeno izkaze, da kaj potrebujes..
Tudi meni nosijo solate etc... tu smo razmeroma malo casa, vsi so zelo prijazni, a nnimam stikov.
Pa pravi zadnjic prijazna gospa soseda, ki sem jo srecala v hodniku, 'joj, gospa, oprostite, upam, da mi ne zamerite...? - da sem ze mislila, kaj bo rekla...
Pa pravi, ce zelim malo solate, ker je ima prveec - potem pa sem imela nekaj casa skoz solato, ki jo obozujem in je pozrem neznanske kolicine.
In podobno...
Ko pa smo se selili iz bivsega stanovanja (kjer smo bili manj kot dve leti), pa so nekatere sosede celo imele solze v oceh...
Morda slutnja - kajti ene potem nisem nikoli vec videla, ker je kmalu umrla...
K drugi pa sem zadnjic sla po netresk...
Sploh, ce se pojavim tam, vsi pridejo dol, pozdravijo, recejo, kako je dolgcas, ko vas ni in podobno.
Ja - zelo dobre odnose imam pravzaprav s sosedi...
Picasso
#18
Objavljeno: 15. julij 2003, 11:55
#19
Objavljeno: 16. julij 2003, 02:09
Neeee, neee, neee tale šala je mal prekruta, za kavico pa še drži.
#20
Objavljeno: 16. julij 2003, 03:39
povabilo na kavico k sosedu volk©u...
#21
Objavljeno: 16. julij 2003, 03:47
#22
Objavljeno: 16. julij 2003, 03:51
hehe
aakhut chist fray....
si ishche novo hudichuljo
#23
Objavljeno: 16. julij 2003, 03:54
#24
Objavljeno: 16. julij 2003, 03:56
hmmm...
klele chutit pridih izkushenj z valarjem?
#25
Objavljeno: 16. julij 2003, 04:04
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0