Pogovori z...bogom
#276
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:55
Tolažba razbremeni dušo ni kej, samo zakaj je sploh prišlo do problema, zakaj smo se pustili da nas tako podere situacija.Treba je ugovit v ns samih in počasi drset čez življenje z trezno glavo.
#277
Objavljeno: 2. oktober 2005, 18:56
A veš kaj ti povem, ko si na meji, nimaš kej dost izbire, če si take sorte, da se smilš sam sebi, se obesiš, zamamilčkaš, napiješ, zakadiš, kr češ, ampak, to ni rešitev. Ko se pogledaš potem v ogledalo, se obrneš okol, zagledaš tiste prestrašene vprašujoče otroške oči, se sam sebi zagraužaš, po domače povedano, takrat začneš jokat, se zaveš kaj delaš. Zakaj to delaš, moraš itak sebe vzeti pod drobnogled, ribarco in cif v roke pa ribat, ni druge. Ko poribaš, pozdraviš, da začneš sam sebe imet rad, se spoštovat in si zaupat, pogruntaš takrat šele, kaj je res prav in kaj je narobe. Ko to vzameš, potem se začne samozdravljenje na vseh ravneh. Čist enostavno, samo lahko pa še zdaleč ni. O življenje imamo radi, verjemi, da ga šele zdaj, ko smo to dali skoz znamo pravilno uživat.<{POST_SNAPBACK}>no, Indigo, mislim, da je prav, da človek najde nekje svojo notranjo moč in motivacijo, ko je v težavah, da se dvigne. Pa čeprav so to nezemeljske stvari. Važen je rezultat zatekanja k višjim silam, ne pa višje sile same po sebi...ker na svetu smo zato, da naredimo iz sebe vse, kar smo zmožni, ne zato, da bomo preučevali, komu bi lahko rekli za pomoč, in ali bo pomagal ali ne...življenje bi pa steklo mimo nas...
tako, da Tanči, Alef in Klinar, Gooo for it
Mej se !!
Klinar
#278
Objavljeno: 2. oktober 2005, 19:04
#279
Objavljeno: 2. oktober 2005, 19:07
prihraniš prste, pa konc koncev tud keš, Cashy kar ni zanemarljivo...glede na to da si Gorenc
#280
Objavljeno: 2. oktober 2005, 19:11
<{POST_SNAPBACK}>notranjo moč je treba iskat v sebi ne v drugih.....mogoče sem mal narobe povedov prej....včasih teško napišem to kar čutim.Vsak človek ima to notranjo moč in ko jo najde ne rabi nobenega boga in nikogar za tolažbo...ostane pa mu ljubezen tako do boga kot do okolice.
Tolažba razbremeni dušo ni kej, samo zakaj je sploh prišlo do problema, zakaj smo se pustili da nas tako podere situacija.Treba je ugovit v ns samih in počasi drset čez življenje z trezno glavo.
Je en pregovor ki pravi:
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal
Točno o tem govori tisti vic ki sem ga omenil v prejšnjem postu. Če sam ne storiš nič tudi Bog ne bo.
Saj sploh ni pomembno odkod pride pomoč. Pomembna je vera.
Vera v Boga, vera vase, v ljudi, v uspeh, v življenje...karkoli
In to je tisto kar te žene naprej, da iščeš rešitve, da živiš
In ko padeš, ko se zlomiš, ko si čisto na dnu, takrat šele ti življenje pokaže svojo pravo vrednost
Samo moraš jo znati videt
In verjeti...
Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.
Lord Alfred Tennyson - Ulysses
#281
Objavljeno: 2. oktober 2005, 19:22
#282
Objavljeno: 2. oktober 2005, 20:21
kako lepo povedano bravo kabalist<{POST_SNAPBACK}>Bog se razodeva v vsem in v vsakem od nas je iskra Boga. Pravzaprav se pogovarjaš s svojimi višjimi stanji zavesti, saj se izza njih skriva ta iskra. Vsekakor je odnos človeka z Bogom odnos neskončno majhnega z neskončno velikim. Oboje pa je iste kvalitete.
#283
Objavljeno: 3. oktober 2005, 13:30
#284
Objavljeno: 6. oktober 2005, 17:50
<{POST_SNAPBACK}>Bog je kul...
Bog je zakon!
sem tolk hepy, ker sva frenda (sory Bog, a si upam trdit da pac sva ).
"Povem vam, kdor ima ljubezen in uresničuje ljubezen, je Moj otrok, Moj sin, Moja hči, Moj brat in Moj prijatelj."
Sem včeraj lih na to naletu, pa se nate spomnu, oziroma to tvojo izjavo.
Upam, da te ne mot, ker je citat.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#285
Objavljeno: 7. oktober 2005, 00:01
Bog ni niti "kul", niti "zakon", ker tega ne potrebuje. Mi smo tisti, ki kričimo o bogu, a Bog se zgolj razodeva skozi neštete pojavne in nepojavne oblike vesolja. Bog ne potrebuje nikogar uslišati, temveč se moramo mi nastaviti na "božjo frekvenco".
#286
Objavljeno: 7. oktober 2005, 08:40
<{POST_SNAPBACK}>Saj me ne moti citat. nekatri pač ne znajo svojih občutkov, misli, izpovedati s svojimi besedami.
Gre za to, da začutiš Besedo in veličino božanskaga, vsak posebej, vsakdo ima svoje občutke, tega ne morem nikomur dat. Da Beseda v človeku oživi in ga obudi ter razsvetli.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#287
Objavljeno: 7. oktober 2005, 09:03
<{POST_SNAPBACK}>Bog ni niti "kul", niti "zakon", ker tega ne potrebuje. Mi smo tisti, ki kričimo o bogu, a Bog se zgolj razodeva skozi neštete pojavne in nepojavne oblike vesolja. Bog ne potrebuje nikogar uslišati, temveč se moramo mi nastaviti na "božjo frekvenco".
Glej, kako si v trenutku navdiha tole lepo napisu;
"Veselite se in užijte sok mojega razodetja! Vsi, ki ljubite Boga, slišite pesem radosti."
To, kar pa sedajle pišeš, je pa čist nasprotje, brez navdiha, hladno naučen.
Ljubezen se vedno veže z ljubeznijo.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#288
Objavljeno: 7. oktober 2005, 09:36
Vendar vedno uporabljam, pa naj bo hladen razumski ali poetični jezik, zgolj svoje besede. Ako citiram, natančno navedem vir. Sicer se citatov izogibam.
Vidiš, zakaj potem namesto citata raje ne napišeš svojih občutkov?Da Beseda v človeku oživi in ga obudi ter razsvetli
#289
Objavljeno: 7. oktober 2005, 10:54
<{POST_SNAPBACK}>Vidiš, zakaj potem namesto citata raje ne napišeš svojih občutkov?
Kaj naj drugi z mojimi občutki, saj ima vsakdo svoje.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#290
Objavljeno: 7. oktober 2005, 12:12
To so tvoje izkustvo. Meni osebno je neprimerno dragocenejši poskus opisa lastnih občutkov, pa najsib še tako nerodno opisano, kot veličastne besede nekoga drugega.Kaj naj drugi z mojimi občutki, saj ima vsakdo svoje.
#291
Objavljeno: 4. september 2006, 15:15
#292
Objavljeno: 5. september 2006, 10:34
#293
Objavljeno: 13. september 2006, 07:19
#294
Objavljeno: 13. september 2006, 11:34
Men je pa tvoj način všečJaz se z Bogom pogovarjam vsak dan ... če ne drugega, se vsaj prekrižam (kadar sem preveč utrujena) preden zaspim in mu rečem: "Hvala, ker si bil cel dan ob meni, prosim bodi tudi jutri." Rada grem tudi k maši, pa ne zato, ker so me tako "naučili", ampak ker se tam počutim varno, kot bi me nekdo držal v objemu ... tudi, ko sem zelo zelo žalotna, objokana, grem k maši, prosim Boga, naj vzame to pretežko breme z mene vsaj za trenutek, naj mi vsaj za nekaj časa obriše solze ... in dejansko neham jokati ... v srce mi pa Bog položi novo upanje ali pa odgovor na kakšno vprašanje, ki ga nosim v sebi in mi s tem da spoznati, zakaj je do nastale situacije prišlo, tako da del bremena dejansko pade dol z mene ... Ne hodim k spovedi, ker se za vsako stvar, za katero mi je žal, da sem jo izrekla ali storila in podobno, Bogu opravičim in ga prosim, naj mi pomaga, da se to ne bo več zgodilo ...
There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools.
#295
Objavljeno: 13. september 2006, 22:36
Zato pa zavračanje krščanstva odpira kurben hausePobeg v samostan ne bo zaprl kurbenhausa.
da je samo ena čreda, in samo en pastir.
#296
Objavljeno: 14. september 2006, 08:14
Si kdaj bral Markiza de Sada?Zato pa zavračanje krščanstva odpira kurben hause
#297
Objavljeno: 14. september 2006, 08:17
sem ja...bolj zanimivo kot krščanstvoSi kdaj bral Markiza de Sada?
#298
Objavljeno: 14. september 2006, 08:27
#299
Objavljeno: 14. september 2006, 08:42
Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)
Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0