Resnica je sicer o.k., ampak izkušnje kažejo, da jo je včasi bolje "prišparat". Mislim na takrat, ko se situacija - v kolikor je prenapeta - malce pomiri. Kot za vse, je tudi za resnico potrebno najti pravi trenutek ... Poskusi in videl boš, da to lahko dela tudi "čudeže" ...
Ko sem ravno pri "pravih" trenutkih, se spomnim prispodobe kolega in sicer za situacijo v kateri smo bili enkrat v naši firmi, ko se nam je mudilo na "tuje" trge.
Gledata oče in sin Kosovsko bitko in ta mladi teži tastaremu: Tata, da uletim?
Nemoj sine, sačekaj još malo....
Tata, da sada uletim?
Nemoj još, sačekaj još malo, sad če ...
Tata, tata, daj da uletim!!
Još samo malo sine. Strpi se, doći če pravi trenutak....
Čez nekaj časa pravi stari:
Ajde sine, uleti sada!
A sin: Kokice, kikiriki! Kokice, kikiriki!