13 komentarjev na to temo

[božo]

Naše romanje iz mesta v mesto, iz življenja v življenje, pušča sledove v naši zavesti in spomine v ljudeh in krajih, ki smo jih zapustili. Vsi ti sledovi imajo naš pečat, naš vonj, in neustavljivo nas privlačijo kraji in ljudje, v katerih smo pustili svojo sled, bodisi prijetno ali neprijetno.

božo

[pokowc]

romamo v svojo pozabljeno globino.


pokowc

[Marsa]

zelo lepo povedano, tole, pokowc...

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[Mateja]

Tudi v meni odzvanja tole, kar si napisal, dragi pokowc... preprosto in učinkovito :-)

[pokowc]

ne se ustrašit Nobenega spoznanja!
to je vaša nagrada.


pokowc

[teja]

tudi jaz se strinjam s tabo pokowc.Mene so vedno privlačila potovanja, gore, spoznavanje dežel. Potovala po svetu sicer nisem, v hribe pa sem in še vedno hodim. In ne dolgo tega sem našla povezavo med tem hrepenenjem iti po svetu in spoznavati novo. Bila sem na regresiji in v enem od življenj sem bila popotnik Tomaž, ki je bil srečen, vesel, brez obremenitev je hodil po hribih, raziskoval svet, Vse se je nanašalo le na naravo. Bil je sicer sam, ne pa osamljen. Skratka, ob teh doživetjih sem se počutila "blaženo".

[Ksenia]

romamo v svojo pozabljeno globino.
pokowc

včasih se sprašujem ali odkrivam sebe, ali se ustvarjam....

[kapica]

selen tu se pa nimas kaj sprasevati
s tem, ko ustvarjas tudi odkrivas!

[Indy]

Naše romanje iz mesta v mesto, iz življenja v življenje, pušča sledove v naši zavesti in spomine v ljudeh in krajih, ki smo jih zapustili. Vsi ti sledovi imajo naš pečat, naš vonj, in neustavljivo nas privlačijo kraji in ljudje, v katerih smo pustili svojo sled, bodisi prijetno ali neprijetno.
božo

....takšen kot si bil v prejšnih življenjih je zdaj popravni ispit...srčnost je ključ

[Robida]

Ja tole naše romanje. Zanimiva tema ja. Včasih se sprašujem, zakaj se določene stvari morajo zgoditi ravno meni. Na koncu pa ugotovim, da imajo določen namen, da se moram kakšno stvar še naučiti. V bistru je celo življenje spleteno iz lekcij in osebne rasti.

[lia]

kaj pa če si otrok s posebnimi potrebami, pa ne skužiš lekcij

kadar odromam najdlje stran od sebe....na končni postaji zagledam tisto, kar sem pustila na startu

[Marsa]

kaj pa če si otrok s posebnimi potrebami, pa ne skužiš lekcij

jih skuzis.
so pac samo srcne lekcije - glih take rabis v tem primeru, iz tega al onega razloga.

[lia]

japajade, dobra tolažba

kruha in iger to je vse kar rabimo

[cigancica]

jst kot cigo zlo dobro poznam tole romanje
nomad od rojstva,skoz sem se selila,romala po krajih in s tem tudi v sebi ,srecala milionkrat iste obcutke,misli,vzorce,jih mal spremenila in odromala v novo ,kjer sem spet srecala staro....
....vcasih sem clo pomislila: vstavte svet ,hocem dol....ker se je vse vrtelo v isto smer.
in se se to zgodi ,vendar v romanju istega kroga vedno znova najdem novo lekcijo....ki me vsakic preseneti
in zdi se mi ,kot da sem nasla najdrazhji zaklad.in tudi je ,vsaka lekcija zase.
in odromala je naprej.....