In v kakem smislu smo odšli od sebe ? Tvoje besede si razlagam, kot da pišeš o neki ločenosti, morda se motim.
Če si lahko dovolim tole malce pokomentirat. Upam ,da ne zameriš... Sam bi dejal , da nismo ravno ločeni / energetsko/ , ampaknaš razvoj skozi življenje je pač pogojen z zunanjimi vplivi-okolje. družba, vzgoja, predispozicije itd...da je produkt takšnega razvoja v bistvu destruktiven -izgubimo tisto neposredno stanje Enosti z Univerzumom, ali pa naravo, če hočeš...obremenjeni smo z vsemi manipulacijami pri katerih v mladih letih nimamo kaj dosti vpliva..in to se odrazi na stanje v zrelosti - individualizem, prevzem objektivnosti -glede na osebno raven, prevlada zavestnega ega/ jaz sem to , oni so pa drugi/ nad podzavestnim-duhovnim , urbanizacija, odtujenost od resničnih vrednot, ker je mnenje pač tako v objektivnem pogledu, kot je..itd....Vse to vpliva na trenutek, ko spoznaš, da se sploh nisi v življenju našel, da uvidiš , da ne opravljaš v bistvu funkcije namena svojega bivanja in če hočeš to spremniti -moraš prehoditi pot- ma dobro- nazaj k resničnim vrednotam- k izvoru svoje biti. Tukaj pa pride / če delaš na tem/ do realizacije našega namena in spet združenja z bogom / tudi en od načinov izražanja/ .Mislim ,da je tudi Alan mislil nekako podobno, ni pa mus- tole je moje osebno mnenje...
Vsi smo del boga, saj ne moremo biti nič drugega. Zaradi prepričanja, o katerem pišeš, da je manj škodljivo, se dogajajo po svetu morije " v imenu boga". Če bi ti ljudje spoznali, da so sami bog in ne njegov služabnik, bi odgovore iskali v sebi, ne v zapisih ali prepričanjih drugih. Prepričan sem, da ne bi ubijali. In to prepričanje nas tudi ločuje med sabo. Med drugim nam premalokrat pomaga, da bi postali ustvarjalec svoje življenja. Od kod po tvoje rek: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal ?
Seveda smo del boga, v bistvu smo res -samo ta sovibracija se sčasoma / na duhovnem nivoju/ izgubi iz zgoraj napisanih vzrokov. Delujemo pač le umnsko in fizično..pa še to pogojeno- neuravnovešeno...to je dejstvo..Tamle si sam sebi lepo odgovoril- SPOZNANJE...če bi ljudje spoznali....ko spoznajo..pa gredo na pot , morda nazaj, k izvoru in potem delujemo kot soustvarjalci ne samo svojega, temveč SKUPNEGA življenja, pripomoramo k evoluciji tudi na kakšnem drugem nivoju- ne samo tehnološko-fizičnem . Ta rek pa bi lahko prevedel tako- kadar delaš tisto, čemur si namenjen in kar ti je namenjeno , ti bo pomagal Bog ..ali pa okoliščine in tvoje pot bo mnogo lažja kot pa , če čakaš, živiš kamor te usmerjajo in ne pripomoreš nič k skupnemu. Tle bi šlo za razmerje usoda -svobodne volja....
fajn se imej