312 komentarjev na to temo

[Kabalist]

Navezanost v svoji obsesivni obliki dejansko lahko preraste v odvisnost. Marsa, tista zgodbica mi je pričarala širok nasmeh na obraz.
Mene osebno kadilci ne motijo, dokler se ne naveličam pihanja dima v obraz. Tudi strpnosti je včasih konec, a ko jo je konec, je treba pri oznanitvi tega biti strpen (paradoks ). V službi imamo dva prostora. V enem se kadi, v drugem se naj ne bi kadilo. Pravim "naj ne bi", ker nekateri kadilci pač nimajo obzirnosti do nekadilcev. Kdo je sedaj nestrpen? Tsti, ki kadi tam, kjer se po dogovoru naj ne bi, ali tisti, ki ga opomne?

[Marsa]

ah saj stekam, saj tud men dim smrdi...
ce gremo slucajno ven jest, pa ni placa v kadilcih, reecem ok se boljs, ker prec po jedi itak ne kadim, rped mi pa tud ni sile.
sam da bi bila pa v kakem disku pa da ne bi smela kadit, je pa shtala.

jaz bi to tko resila - jaz sem lastnik in jaz kadim. ok, ce ti pase, si lohk tu.
On ki je lastnik nekadilc, pa naj ma tko.
Posteno.

Imam frende, ki se pri njih ne sme kadit, pac pa zmrzujem sred zime v copatih na terasi vlazni, pri meni, ki se pa 'kadi', pa veselo puhajo.
sem nekoc okno odprla, mi rece frend, joj ledvicka al nekaj tacga, mu piha kao. halo!

[astroMATRIX]

NavezanO5ti se rešimo z clearing-om, rekapitulacijo... v vsakem inicijatičkem procesu veliko tega odpade. Ko vse odpade imamo sebe.

[Marsa]

ja, kot se resnice ne da doseci. resnica ze je. ko se otresemo lazi, je, kar ostane, resnica.
Tako je tudi s tem... ko odvrzemo vsa pricakovanja drugih, svoja do njih, vzorce, brezvezne navade - smo mi sami. resnicni.

[Samson23]

@astroMATRIX-a si ti ze TI?
A si ze dosegel razsvetljenje??

[matjazz]

A je tle kdo ki ni navezan na Lunin forum ?

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>A je tle kdo ki ni navezan na Lunin forum ? 

A te že skrbi za to, pa šele prišel so gor, hehe?
Naj pomislim, kdo na tem LNF je najbolj navezan nanj. Aha.

[kamikaze]

<{POST_SNAPBACK}>@astroMATRIX-a si ti ze TI?
A si ze dosegel razsvetljenje??  

bom js preveru...js sm že namreč

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>A je tle kdo ki ni navezan na Lunin forum ? 

seveda, ziher jih je ful, ki niso. Saj sam ce se nekje pojavljas, se ne pomeni da si navezan na tisti plejs.
Pac, ti je vsec in prides.
te nekaj zanima in prides.
Sicer pa bi sel kam drugam in tud frende bi nasel (in somisljenike) drugje.

[kamikaze]

Kaj tist "aha" pomen....si ga našel?

[matjazz]

Ja sej ni panike. Samo malo čudno vprašanje sem zastavil, da sm videl kakšen bo odgovor.

[Pujsita]

Tole je v bistvu nek zrelostni test .

Se mi zdi eden večjih dosežkov, če se lotim npr. odnosov, če si se sposoben angažirati maximalno v odnosih, po drugi strani pa ne biti navezan. Npr. če pogledam prijateljstva, da ko preživljaš skupne trenutke, uživaš, se razdajaš pogovarjaš, sprejemaš, po drugi strani pa ne daviš kar naprej s seboj prijatelja . Živiš in pustiš živeti, ko se pa poti srečajo, pa polno uživaš tisti skupni košček.

Se učim, za eno -3 po mojem je že

[enaeva]

Ma, Pujsa, bi ti po tvojem pisanju dala kar večjo oceno

[Kabalist]

se sposoben angažirati maximalno v odnosih, po drugi strani pa ne biti navezan.

Ja, se strinjam. Praksa na tem področju je huda reč. Izhajam iz stališča, da je navezanost posledica strahu pred izgubo. Ljubosumje in podobno korenini v strahu. Navezanost na stvari je precej lahko (relativno) očistiti, a drugo je z ljudmi. Tam se začne, kjer muh ni doma

[julijana]

meni se dogaja,da se mi vedno, ko se na koga ali kaj prevec navezem, zgodi nekaj kar me "rukne" ven iz tega...praviloma me vedno boli...in nekako sem prisla do ugotovitve, da je ego tisti, ki se hoce navezat in met fajn,dusa pa tezi k razvoju in te zbudi, ko bi drugace zaspal... no, recimo-navezem se na dom in ga izgubim...na druzino...in jo izgubim...hja,nekaj casa se mi zdi, da ne bom prezivela, potem pa ugotovim, da mi je sprememba prinesla kaj dobrega..in Gremo naprej!!!!!! ja, sem mnenja, da navezanost omejuje.

[trans]

<{POST_SNAPBACK}>meni se dogaja,da se mi vedno, ko se na koga ali kaj prevec navezem, zgodi nekaj kar me "rukne" ven iz tega...praviloma me vedno boli...in nekako sem prisla do ugotovitve, da je ego tisti, ki se hoce navezat in met fajn,dusa pa tezi k razvoju in te zbudi, ko bi drugace zaspal... no, recimo-navezem se na dom in ga izgubim...na druzino...in jo izgubim...hja,nekaj casa se mi zdi, da ne bom prezivela, potem pa ugotovim, da mi je sprememba prinesla kaj dobrega..in Gremo naprej!!!!!!  ja, sem mnenja, da navezanost omejuje.

Oboje je navezanost. Če se presežeš stanje navezanosti ti je vseeno ali si v odnosu ali pa ne, doma ali pa ne...

Toliko o teoriji. Praksa pa...hm, khm,...khm... še mal pa bo.

Vendar brez panike, zato smo pa med drugim tudi tukaj na zemlji, da pogruntamo kako do takega stanja zavesti

[Ksenia]

<{POST_SNAPBACK}>Se mi zdi eden večjih dosežkov, če se lotim npr. odnosov, če si se sposoben angažirati maximalno v odnosih, po drugi strani pa ne biti navezan. Npr. če pogledam prijateljstva, da ko preživljaš skupne trenutke, uživaš, se razdajaš pogovarjaš, sprejemaš, po drugi strani pa ne daviš kar naprej s seboj prijatelja  . Živiš in pustiš živeti, ko se pa poti srečajo, pa polno uživaš tisti skupni  košček.

 

ja midve tole prav lepo v praksi izvajava ;)anje

[situla]

na živce mi gre, ko se v zvezi tako prekleto navežem na fanta...saj vem, da je to samo znak negotovosti, ampak ta moja lastnost mi gre na živce...včasih imam kar občutek, da moram izvedeti o njemu čisto vse. . sita sem že analiziranja same sebe, ker točno vem, v čem je moj problem, samo si ne znam pomagati.

[Kabalist]

in nekako sem prisla do ugotovitve, da je ego tisti, ki se hoce navezat in met fajn,dusa pa tezi k razvoju in te zbudi, ko bi drugace zaspal...

Ego je orodje. Kakor hitro boš to izkustveno spoznala, boš imela bistveno manj težav. Duša je tako izmuzljiv pojem. A tako ego, kot duša sta del celote in ko ustvariš notranje ravnotežje, vsak del zavesti počne to, kar mu je namenjeno.
Naj se ustavim pri egu. Posebno za vzhodne metode je ego nekaj napačnega, zlobnega, materialnega. A je to daleč od resnice. Ego je orodje, ki omogoča telesno preživetje. Kaj ti bo duše, če ti truplo crkne? Ego je zato nujno bipolaren. Ima svoje instrumente in svoje povezave z ostalimi deli zavesti. Prva faza osebnostnega razvoja (vsaj za Kabalo to velja) omogči zavesten nadzor nad povezavami med egom in ostankom zavesti. S ztem zavest pridobi nadzor nad egom, ki navideznega gospodarja postane orodje. Ego namreč upravlja z našimi čutili, čuti, refleksivnim razumom in zavestnim spominom. Ta sistem ima lastnost, da vzpostavi navezanost na stvari okoli nas. Z osebnostnim razvojem se očistiš te naveze. Temelj tega razvoja je razvijanje pozornosti. A sama pozornost je nepomembna, če ni izza nje še ustreznih znanj, da lahko ločiš zrno od plevela. Ravno zato pravim: "Bodi pozoren in prepoznaj!"
Sem zakompliciral? Najbrž, a praksa je silno enostavna in učinkovita (pa še cekina za delavnice ni treba odšteti, ker je free for all)

[Pinka]

<{POST_SNAPBACK}>na živce mi gre, ko se v zvezi tako prekleto navežem na fanta...saj vem, da je to samo znak negotovosti, ampak ta moja lastnost mi gre na živce...včasih imam kar občutek, da moram izvedeti o njemu čisto vse. . sita sem že analiziranja same sebe, ker točno vem, v čem je moj problem, samo si ne znam pomagati.

Situala prvo kot prvo ne bit tok jezna nase. Vsi se bojujemo s takimi in drugačnimi lastnostimi, ki nam niso všeč.
Če pa točno veš kje tiči tvoj problemček potem se ga pa kr loti in delaj na tem, da to spremeniš. Zavedaj se svojih misli, poglej v sebe in iz kje izhaja ta tvoj strah. Strahovi so samo iluzije, ki si jih ustvarimo sami. Sami določimo sliko o sebi. Pa kaj potem, če nam kdo reče, da smo taki in taki, to je njegov problem, naj se on ubada s tem. Te stvari so tako ali tako minljive. Problem je le v naših glavah.

Upam, da sem ti lahko vsaj malo svetovala.

Lp

[Izraz]

Toliko o teoriji. Praksa pa...hm, khm,...khm... še mal pa bo.

Vendar brez panike, zato smo pa med drugim tudi tukaj na zemlji, da pogruntamo kako do takega stanja zavesti     

Full luštno in pošteno, ja življenje je res krasno, samo ga moramo znati živeti. Fascinira me vedno znova, kako je življenje lepo, ko ga sestavljaš, po koščkih, kot puzzle, vedno bolj je tako kot mora biti.

[Pinka]

<{POST_SNAPBACK}>Full luštno in pošteno, ja življenje je res krasno, samo ga moramo znati živeti. Fascinira me vedno znova, kako je življenje lepo, ko ga sestavljaš, po koščkih, kot puzzle, vedno bolj je tako kot mora biti.

To je pa takrat ko si na pravi poti do uresničitve samega sebe oziroma kaj ti je dano.

[Kabalist]

Pa kaj potem, če nam kdo reče, da smo taki in taki, to je njegov problem, naj se on ubada s tem.

Natanko tako, vendar je zdravo vzeti to menje na znanje. Mogoče je v njegovih / njenih besedah kaj resnice. ne moreš biti vedno zaverovan v sebe in trdnjavo svojega prav. To je prvi korak v napuh. Za napuh pa vemo, kam pripelje.

Problem je le v naših glavah.

Čista resnica. Najtežja puzla je razbitje idealizirane podobe o samem sebi. najbolje je to opraviti na začetku poti, kajti dlje, kot traja, bolj boli.

[lia]

<{POST_SNAPBACK}>Natanko tako, vendar je zdravo vzeti to menje na znanje. Mogoče je v njegovih / njenih besedah kaj resnice. ne moreš biti vedno zaverovan v sebe in trdnjavo svojega prav. To je prvi korak v napuh. Za napuh pa vemo, kam  pripelje.

Čista resnica. Najtežja puzla je razbitje idealizirane podobe o samem sebi. najbolje je to opraviti na začetku poti, kajti dlje, kot traja, bolj boli.

[Indy]

Navezanost je huda "bolezen".Ne bodi navezan na nikogar vendar ljubi,ljubi vse/vsakogar.Kdor je navezan na kar kol mu da vedeti da teško živi življenje po svoji zamisli oziroma kreaciji da ga je strah samostojnosti in da nenehno pričakuje da mu bo nekdo v oporo.

Ne pričakuj od nikogar nič(tudi ko imaš rojstni dan) ker dobro veš da lahko do vsega na svetu prideš sam brez drugih in ljubi druge/vse.
Ko nam ljubljena oseba/žival umre ga ni čez spomin nanj ko je bil še živ-to pogreje srček in ne to da ob izgubi pademo v depresije in ga pogrešamo še 100 let-ta oseba tega nikoli ne bi hotla