70 komentarjev na to temo

[nosorog]

Potem je ta kamen za "v smeti"??

Daleč od tega. Stopi v knjižnico in si izposodi mojo Malo enciklopedijo zdravilnih kamnov. Notri boš našla opise metod čiščenja in programiranja kamnov.

la

[taraja]

Zagotovo bom. Hvala.


asaspoh (beri rikverc)

[nataly]

Se mi je tale tema zdela še najbolj primerna za moje vprašanje.
Torej: dobila lani srebrn prstan in vanj vdelane tri andske opale. Prstan bil premali in razen, da sem tu in tam ga pogledala se z njim ni dogajalo nič. Pol pa odvlečem prejšnji teden tole k zlatarju, ki me opozori, da on iste kvalitete srebra nima in da bo čez čas tam kjer bo dodano srebro le to potemnelo. In to je bilo tudi vse na kar me človek opozoril.
Pridem ponj in mi pove, da so opali spokali, eden se celo okrušil, razpadel.
Pravi tip - ja sem vam rekel..mislim..kaj mi je rekel...in popenila tamle - kaj vraga jih je ven jemal..on pa pravi, da jih je prepozno..in če mi svoje bele not da..pa nisem hotla

Zanima me preprosto kako je lahko v resnici do tega prišlo..če ve kdo?
Mogoče opali ne prenesejo vročine ali kaj..ne vem..kako so pa sicer vdelani lahko v nakit?

[nosorog]

Zanima me preprosto kako je lahko v resnici do tega prišlo..če ve kdo?
Mogoče opali ne prenesejo vročine ali kaj..ne vem..kako so pa sicer vdelani lahko v nakit?

!!!!! Nekatere vrste opala so tako občutljive na toploto, da lahko celo na soncu počijo. Opal lahko vsebuje blazno veliko vode, zato pride v stiku z vročino do pokanja. Tisti, ki se z izdelavo nakita z uporabo opalov profi ukvarjajo, to vedo in temu dejstvu prilagodijo tehniko vgradnje, drugim se pa dogajajo "nezgode".

la x 35

[nataly]

Tak in jaz sem našla očitno zlatarja, ki je na to pozabil oz. se prepozno spomnil..mater...

Hvala za odgovor Nosko
(tudi 35x la če treba)

[Ksenia]

ok, nimam pojma kam postavit to vprašanje torej, mogoče je čsiti nesmisel, vendar za pogled neprijetno -
vendar - zlat prstan nosim že kakšno leto, isti prstan, isti prst...včeraj bila nekje kjer se malce več aplauzira, plosk plosk (krimovke zgubile kljub moji prisotnosti;)) in glej ga zlomka, prst postaja na mestu kjer je prstan črn, pa še prst zraven...pa ni od tega, da bi bil premajhen ali karkoli... ok, umrla ne bom, to vem, samo sprememba je ... pa ne dogaja se vedno ko plosk plosk in ni se dogodilo prvič. kakšno mnenje?
pa še videt ni prav nič seksi

[nosorog]

ok, nimam pojma kam postavit to vprašanje torej, mogoče je čsiti nesmisel, vendar za pogled neprijetno -
vendar - zlat prstan nosim že kakšno leto, isti prstan, isti prst...včeraj bila nekje kjer se malce več aplauzira, plosk plosk (krimovke zgubile kljub moji prisotnosti;)) in glej ga zlomka, prst postaja na mestu kjer je prstan črn, pa še prst zraven...pa ni od tega, da bi bil premajhen ali karkoli... ok, umrla ne bom, to vem, samo sprememba je ... pa ne dogaja se vedno ko plosk plosk in ni se dogodilo prvič. kakšno mnenje?
pa še videt ni prav nič seksi

Do takšnih reakcij s kožo pride ponavadi pri bakrenih in srebrnih prstanih; za zlate, prvič slišim. Morda pa je v zlatu veliko bakra - to je npr. značilno za turško zlato. Reakcija pa je po mojem povezana z reakcijo na znoj, ne s ploskanjem.

la

[Ksenia]

hm... kupljeno v trgovini, ki ima zlato neke priznane zlatarne (zanalašč ne omenjam) in ne sam pri tem prstanu..., ko se znojim po hribih se to ni še nikol zgodilo, ni pa prvič tole in ne vsakič....bemu umrla bom
hvala ti za odgovor

[nosorog]

Ksenia to se kdaj zgodi tudi meni....in je res, ko mi imunski sistem pade...npr. ko bom zbolela oz se nekaj kuha v meni.

pa takrat ko imam mesečno perilo..
zdaj s čim je to povezano..

umrla pa ziher ne boš

Zdaj glede ploskanja....ne bi vedla

Tako je. Do reakcije z znojem pride, kadar kaj v telesu "ne štima". Reakcija z zlatom načeloma ni mogoča, do nje pride zaradi katere od primesi. Zlato namreč nikoli ni čisto, ampak so zraven primesi drugih kovin, tudi bakra in srebra.
Pa nehaj jo tolažiti, da ne bo umrla. Seveda bo.

lalala

[Ksenia]

itak, da bom, sam definitivno ne še prec... se mi zdi, da se neki kuha v meni... hm, bo treba spet kri pregledat.in kaj bi se lahko kuhal, če je takšen znakec poslan od zgoraj al pa od spodaj

[RiKu3M]

Na sejmu v Tržiču sem videl kristale, ki naj bi notri imeli vodo. Zanima me, kako to sploh lahko nastane?
lp

[nimbus]

kolkrat sem pa že pršu semle not čist razočaran. na 17-colarji mi piše "nekaj vprašanj v zvezi s krist..." in mi ne napiše do konca. in jaz vedno z jezikom do podna grem brat zadnje novice (beri trač) glede kristusa. s kom hodi, kje ma zadnje koncerte itd. in pol vedno nagazim na j*b*ne kristale.

[klarus]

kolkrat sem pa že pršu semle not čist razočaran. na 17-colarji mi piše "nekaj vprašanj v zvezi s krist..." in mi ne napiše do konca. in jaz vedno z jezikom do podna grem brat zadnje novice (beri trač) glede kristusa. s kom hodi, kje ma zadnje koncerte itd. in pol vedno nagazim na j*b*ne kristale.

lubček dragi
morš pogledat v ker podforum spada ta tema
pod kristali in minerali ziher ne bo takega trača

[nimbus]

lubček dragi
morš pogledat v ker podforum spada ta tema
pod kristali in minerali ziher ne bo takega trača

se oproščam... lubica. pri svoji neutrudni želji po razsvetljenju, sem spregledal "temo" in poletel proti (navidezni) svetlobi. in se opekel. ko muha na raidu.

ja... drugače pa mam rad minerale. izmed vseh najraje užival magnezij. pravjo, da je dober proti krčem.

onih buuuuu, pa voooo-dooo scen pa ne poznam.

[nosorog]

Na sejmu v Tržiču sem videl kristale, ki naj bi notri imeli vodo. Zanima me, kako to sploh lahko nastane?
lp

Sam jih tokrat v Tržiču nisem opazil, saj sem si sejem zaradi nekih obveznosti ogledal zelo na brzino - v 30 minutah (imam pa nekaj primerkov z vodo doma). Takšni kristali nastanejo, ko dotok kremenice "ujame" vodno paro - to se dogaja, kadar je kremenice toliko in prihaja s takšnim pritiskom, da para nima kam uiti in tako se formira kineral z žepkom, v katerem ostane nekaj vode.

[Mičo]

Na sejmu v Tržiču sem videl kristale, ki naj bi notri imeli vodo. Zanima me, kako to sploh lahko nastane?

Takšni kristali nastanejo, ko dotok kremenice "ujame" vodno paro - to se dogaja, kadar je kremenice toliko in prihaja s takšnim pritiskom, da para nima kam uiti in tako se formira mineral z žepkom, v katerem ostane nekaj vode.

Vodna para nima s fluidnimi vključki nobene zveze; pravzaprav tudi s kristali ne, navsezadnje rastejo iz raztopine, ne iz plinov.

V Tržiču (in drugje) predvsem Kitajci prodajajo biterminirane kremene iz sedimentov (karbonatov), v katerih so opazne libele (ki jih obkrožijo z nagravžnim rdečim flumastrom): tekočinski vključek s plinastim mehurčkom. Tekočina je zelo pogosto zmes ogljikovodikov (tudi na naših nahajališčih), mehurček pa njihova plinasta faza. Kristali kristalijo iz raztopine, za ta tip kremenov pa je značilna tudi oknasta rast (zaradi energijsko ugodnejših mest rastejo hitreje na robovih kot v sredini ploskev + površinska napetost ogljikovodikov na večjih površinah, ki omejuje rast). Ker se to dogaja pri povišanem tlaku in temperaturi, je bil celoten fluid vključka pri pogojih kristaljenja v tekoči fazi; pri atmosferskih pogojih (kot jih opazujemo sedaj) pa v vključku pride do frakcionacije: ločita se tekoča in plinska faza. S segrevanjem kristala in ugotavljanjem temperature utekočinjenja plinastega vključka lahko tudi ugotovimo temperaturno območje, pri katerih je kristal kremena obrastel tekočinski vključek (to je najpogosteje v območju t.i. naftnega okna, med 70 in 170°C).

No, tekočinski vključek pogosto ni voda in plinasti mehurček ni zrak (da ne bi prišlo do takšnih nesmislov kot npr. v knjigi Dragulj M. Jerška: Plinasti vključki so vključki zračnih mehurčkov ... (p.60)). Kristal (v primeru zgoraj opisanih kremenov!) le obraste raztopino, v kateri raste.

[nosorog]

Vodna para nima s fluidnimi vključki nobene zveze; pravzaprav tudi s kristali ne, navsezadnje rastejo iz raztopine, ne iz plinov.

Doma imam izjemen primerek prerezanega ahatnega mandelja, v katerem se zelo jasno vidi voda (oziroma, reciva raje tekočina). Takšni mandlji načelo,a nastanejo v votlinah, ki se zaradi prisotnosti plinov tvorijo v ohlajajoči lavi. Dejansko nisem nikdar brskal po teoriji, kako se lahko v tak mandelj ujame voda, a po logiki bi morlo biti približno tako, kot sem napisal, vsaj v primerih, ko gre dejansko za vodo (situacija nastanka ahatnega mandlja je pač nekoliko drugačna kot proces nastnka biterminiranih kremenov v sedimentnih plasteh).

[unis]

Po moje pa je fora pri teh visokih pritiskih in ko se je material ohlajal, je del tega mandelja imel zračni žepek?ali pa neko drugo reč, ki je ustvarila prostor za vodo.Lahko se je tudi tista reč uparila pa je ostala od nje samo voda ali pa je bila kaka taka bolj mehka reč, ki ko se je stopila, naredila steno-pregrado-se je prej ohladilo."ujet" pa je ostal preostanek te robe.To bi blo, če ni to voda.
Lahko pa tudi, da je ta reč kej brbotala in ko rata en tak velik mehurček ko se razpoči.Če si predstavljamo, da ta reč od znotraj ujeta naredi nek tak mini vulkan, se zunanja reč ohlaja bolj hitro kot ona znoter.. ti pizda pojma nimam..
Sej te verjetnosti.. a bi lahko slikal, ker me res zanima


in jzt bom solu pamet nosorogu, k ne ločm dva kamna med sabo

[Mičo]

Takšni mandlji načeloma nastanejo v votlinah, ki se zaradi prisotnosti plinov tvorijo v ohlajajoči lavi. Dejansko nisem nikdar brskal po teoriji, kako se lahko v tak mandelj ujame voda, a po logiki bi moralo biti približno tako, kot sem napisal, vsaj v primerih, ko gre dejansko za vodo (situacija nastanka ahatnega mandlja je pač nekoliko drugačna kot proces nastanka biterminiranih kremenov v sedimentnih plasteh).

Ahati resnično zapolnjujejo votline, ki so nastale zaradi volatilov (neke pasme lahkohlapnih komponent v talini, ki preidejo v plinasto stanje pri dovolj nizkem tlaku), vendar se proces kristalizacije začne šele, no, enkrat po ohladitvi magme, metamorfov ali tufov. S silikati nasičena voda prihaja zaradi meteorne vode, ki na svoji poti v globino izlužuje kremen in ga nato ob primernem Eh-pH razmerju izloči iz sistema v praznih prostorih, e.g. plinskih veziklih. Prva plast, ki se odloži na stiku s prikamnino, je ponavadi zelena in vsebuje veliko železa zaradi razpadanja rogovače in/ali avgita v primarnem materialu, nato pa pride, zavisi od raztopine, ki doteka v "geode", do odlaganja kalcedona ali pa do pravega kristaliničnega kremena, ki počasi zapolnjuje "geodo" od zunaj navznoter. Če se posamezni vezikli tvorijo v še duktilnem materialu, so ponavadi razpotegnjeni in imajo lahko ogromne dimenzije - npr. Brazilski z ametisti.

Proces ponavadi ne poteče do konca, zato je veliko ahatov "votlih" in tvorijo prave geode. V sami kamnini so lahko zapolnjeni z vodo, saj rastejo iz s kremenico nasičene vode (kremenice), v večini primerov pa se je ta proces že ustavil (no, najkasneje takrat, ko ga izkopljejo). Glavna fora prodajalcev pa je, če lahko izvrtajo luknjo, ahat napolnijo z vodo, in ga nato lažje prodajo.

[mamika]

Vodna para nima s fluidnimi vključki nobene zveze; pravzaprav tudi s kristali ne, navsezadnje rastejo iz raztopine, ne iz plinov.

V Tržiču (in drugje) predvsem Kitajci prodajajo biterminirane kremene iz sedimentov (karbonatov), v katerih so opazne libele (ki jih obkrožijo z nagravžnim rdečim flumastrom): tekočinski vključek s plinastim mehurčkom. Tekočina je zelo pogosto zmes ogljikovodikov (tudi na naših nahajališčih), mehurček pa njihova plinasta faza. Kristali kristalijo iz raztopine, za ta tip kremenov pa je značilna tudi oknasta rast (zaradi energijsko ugodnejših mest rastejo hitreje na robovih kot v sredini ploskev + površinska napetost ogljikovodikov na večjih površinah, ki omejuje rast). Ker se to dogaja pri povišanem tlaku in temperaturi, je bil celoten fluid vključka pri pogojih kristaljenja v tekoči fazi; pri atmosferskih pogojih (kot jih opazujemo sedaj) pa v vključku pride do frakcionacije: ločita se tekoča in plinska faza. S segrevanjem kristala in ugotavljanjem temperature utekočinjenja plinastega vključka lahko tudi ugotovimo temperaturno območje, pri katerih je kristal kremena obrastel tekočinski vključek (to je najpogosteje v območju t.i. naftnega okna, med 70 in 170°C).

No, tekočinski vključek pogosto ni voda in plinasti mehurček ni zrak (da ne bi prišlo do takšnih nesmislov kot npr. v knjigi Dragulj M. Jerška: Plinasti vključki so vključki zračnih mehurčkov ... (p.60)). Kristal (v primeru zgoraj opisanih kremenov!) le obraste raztopino, v kateri raste.

Končno eden, ki ima vsaj malo pojma o kemiji, tud strojniki so dobro podkovani o kristalih, ki so samo nekaj % vedenja o kovinah,zlitinah,pridobivanju in obdelavi (FS, Gradiva 1,2 del, P.Leskovar, NUK, idr.)

[nataly]

Spet pitanjce za Nosoroga.
Sem ziher, da si enkrat že povedal, pa se ne spomnim več kje. Namreč - gre za kostanj.
Tale naš kostanj z ljubkovalnim imenom "plastični - sem že žnj krat povedala zakaj" ima v ježici samo en plod, dva sta ful nagubana in brez ičega. Pa še pri tistem kostanju, ki je v ježici, je kožica nagubana. Kar ni v osnovi nič narobe- dušo dalo za peko kostanja, ampak..
Si enkrat nekje rekel, da se to dogaja, kadar v prsti primanjkuje...kaj že vem...česa...in da se lahko natrosi pod drevo...kaj vem več kaj...(ki se dobi v kamnolomu...)evo..pa niti ne vem kaj naj iščem..porkačik..
Kremen ali kaj že...ne vem..
če boš prišel naokrog, v to temo, upam, da sem koliko toliko razumljivo napisala. če ne pa dopolnim prec

[nosorog]

Spet pitanjce za Nosoroga.
Sem ziher, da si enkrat že povedal, pa se ne spomnim več kje. Namreč - gre za kostanj.
Tale naš kostanj z ljubkovalnim imenom "plastični - sem že žnj krat povedala zakaj" ima v ježici samo en plod, dva sta ful nagubana in brez ičega. Pa še pri tistem kostanju, ki je v ježici, je kožica nagubana. Kar ni v osnovi nič narobe- dušo dalo za peko kostanja, ampak..
Si enkrat nekje rekel, da se to dogaja, kadar v prsti primanjkuje...kaj že vem...česa...in da se lahko natrosi pod drevo...kaj vem več kaj...(ki se dobi v kamnolomu...)evo..pa niti ne vem kaj naj iščem..porkačik..
Kremen ali kaj že...ne vem..
če boš prišel naokrog, v to temo, upam, da sem koliko toliko razumljivo napisala. če ne pa dopolnim prec

Pisal sem o tem (informacija od antropozofov), da so tam, kjer v zemlji manjka kremena, kostanjeva drevesa visoka k prasica, plodovi pa so piškavi. ampak akšna zemlja enim povrtnnam paše k svina (petršilj mi recimo zraste do pasu) in še nekaj velikanskih rastlin je tu okoli. Sem pa dejansko pred nekaj leti na vrt stresel tudi nekaj veder kremenove moke, ki sem jo dobil v Moravčah.

[loonanai]

Mene pa zanima tole:


Poročni prstan - je možno vanj vdelat koščke kristalov? Kot vidimo recimo biserčke in "tiste ponaredke biserčkov" (ne vem, kako se že imenujejo )?

In če ja, kje bi to lahko naredila? Ker sem slišala, da priznani zlatarji tega ravno ne počnejo? Pe še v primeru, da ja - kdo mi zbrusti kristale na majhne kristalške, da se prilegajo, ali to opravi zlatar?




Thx

[nosorog]

Mene pa zanima tole:


Poročni prstan - je možno vanj vdelat koščke kristalov? Kot vidimo recimo biserčke in "tiste ponaredke biserčkov" (ne vem, kako se že imenujejo )?

Seveda je možno - z resnim posegom zlatarja.

In če ja, kje bi to lahko naredila? Ker sem slišala, da priznani zlatarji tega ravno ne počnejo?

Za takšne stvari je fajn najd't kakšnega zlatarja v penziji, da se mal igra. Jst sem z enim takšnim včasih sodeloval, a sem izgubil kontakt (Todorovič, živi nekje v Trbovljah).

Pe še v primeru, da ja - kdo mi zbrusti kristale na majhne kristalške, da se prilegajo, ali to opravi zlatar?

Po mojem nihče - nikomur se ne bo ljubilo zajebavat s tem. Folk se znajde po svoje. Nek zagrebški zlatar je recimo pred leti od nekega našega prodajalca kristalov masovno kupoval srebrni nakit z vgrajenimi kamenčki, kamenčke pobiral ven in jih vgrajeval v zlato. Skratka - al se znajdeš tako, ali pa poiščeš kontakt pri kom, ki takšne kamne masovno obdeluje - med našimi "brusilci" po mojem ni nobenega takšnega.

Thx

[loonanai]

Hvala Tadej! Jaz sem si zamislila imeti recimo topaz ali kaj podobnega v belem zlatu. Tako, da poročni prstan ni samo "poročni", ampak ima še kakšno drugo funkcijo? Ampak, kje zdej to dobit?? Pri nas, praviš, ni nobenega pametnega brusilca...