Za nemoteno delovanje te spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z našo politiko piškotkov. Nadaljuj
Lunin net

Hitri skok na vsebino


Fotka

Drugačni otroci


  • Prijavi se, če želiš komentirati
- - - - -
143 komentarjev na to temo

#51 rachek

rachek
  • D član
  • Št. objav: 1 681

Objavljeno: 16. oktober 2003, 09:13

Res je - Rachek ima srce na pravem mestu in je to tudi tu se potrdil.  :palec:

Da ne bom hvalil samo punc, tudi Raček zasluži  :palec: . Če sem prav razumel, vojske ni služil s puško v roki, ampak je pomagal cerebralcem. Raček, tako si gotovo naredil več koristi, kot bi jo s puško. Spoznal si njihov svet in gotovo tudi ugotovil, da v bistvu niso nič drugačni od "normalnih" ljudi.

GrdiRaceK ZaRdI Do UsHeS ... x:Ix x:Ix x^x x:)x

#52 MUCAMACA

MUCAMACA
  • D član
  • Št. objav: 1 056

Objavljeno: 16. oktober 2003, 10:58

Janja 182 cm????? Uaua... big girl!  xrolleyesx

x:Dx x:Dx bigJ x!x :eek: x:Dx

xsrcx xsrcx xsrcx MucaMaca

#53 Pujsita

Pujsita
  • D član
  • Št. objav: 8 988

Objavljeno: 16. oktober 2003, 11:22

Mhm, se ne bojim skoraj nikogar (zakon narave, večji se ne bojimo malih) x:Dx x;)x .

#54 Trubica

Trubica
  • ŽeČistoDomači
  • Št. objav: 268

Objavljeno: 17. oktober 2003, 08:35

Astra, čestitke..

Zdaj si pa preberi tole zgodbico..

Pred malo več kot 30 leti se je rodila punčka.. normalna, kot se temu reče.. Pri nekaj mesecih ugotovili, da otrok ne "trza".., da je pač "verjetno prizadeta".. ??? mamica tega otroka jo je vozila kot zmešana od enega do drugega zdravnika.. na koncu ugotovili , da je popolnoma gluha.. dali slušni aparat, nič bolje, otrok se enostavno ne odziva.. . Peljali tudi v Zagreb k nekemu specialistu.. končno se najde nekdo, ki ugotovi da ima "napačni" slušni aparat !!!! kaj bi bilo, če ta dva starša ne bi imela denarja ?? Torej dekletce je šlo s 7 leti v šolo za gluhoneme.. Bilo ogromno odrekanja.. parkrat na teden so(smo) jo peljali v Ljublano v to šolo... Brez vsega tega odrekanja, požrtvovalnosti ne bi bilo nič.. Punca je potem (imela strašno voljo) , z veliko požrtvovalnostjo celo zaključila 7 in 8 razred v "normalni" OŠ.. Vpisala se celo na 3-letno poklicno.. Jo ob velikem "garanju", inštruktorjih naredila.. Danes je zaposlena v domači firmi, ima delo s strankami, administrativna dela,.... zelo pridna delovna moč.. Kljub temu, da je skoraj 100 gluha, da ti bere z ust...

Lahko bi bilo pa čistio drugače... če se starši ne bi trudili..

Zato Astra, veliko si naredila za svojega otroka.. kapo dol pred takimi :palec:

#55 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 17. oktober 2003, 08:52

Trubica, zdajle sem se pa necesa spomnila... ko si govorila o gluhih oz. gluhonemih.
Mojo prijateljico so pa vzgajali gluhonemi starsi - ki so pac nekoc sami bili 'drugacni otroci'.
Ta prijateljica pa ima se dve sestri - vse so zdrave in 'normalne'. :palec:
So jim vsi odsvetovali, ces, kako pa bosta vzgajala - obadva gluha... Pa sta jih - tale moja frendica je zelo OK, zelo dobro komunicira, je pa v bistvu cisto nekaj posebnega - v pozitivnem smislu. Poleg tega se razvijejo druge sposobnosti na ta nacin...
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#56 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 17. oktober 2003, 18:52

Tudi jaz sem se spomnila podobnega primera, Marsa!
Moj sošolec v osn. šoli je imel oba starša gluhonema. On je sicer jecljal, vendar je bil zelo kul dečko. Pred parimi meseci sem ga po dolgem cajtu srečala in opazila, da zdaj veliko manj jeclja kot v osn. šoli. Ne vem, nisem ga vprašala, kako je odpravil to svoje jecljanje... Je pa še vedno zelo x8Dx :palec: - prijazen, pozoren, odprt, vesele narave... xokx

#57 Solea

Solea
  • Vajenček
  • PipPipPipPip
  • Št. objav: 90

Objavljeno: 17. oktober 2003, 20:30

Astra in MucaMaca resnično vaju občudujem in vsa pohvala. :palec:

Vidve pravita: ja kdo se bo pa trgal za otroka, če ne mati, pa vendar vem, da so starši, ki niti ne trznejo, da bi drugačnemu otroku omogočili vsaj malo boljšega življenja, včasih je tak otrok še tepen. Tako, da še enkrat velja vso občudovanje za delo, ki ga opravljata z vso ljubeznijo. :palec:

Kar se šole tiče pa je treba neprestano opozarjat učitelje, da ste tu, da se še brigate za otroka. Njim je to dodatno delo za katerega niso dodatno usposobljeni in s takimi dijaki ravnajo kot z vsemi drugimi. Mogoče bi bilo dobro navezat več stikov s starši sošolcev, tako, da bi tudi oni opozarjali učitelje na njihovo dolžnost. Pa do ravnatelja bi tudi bilo dobro večkrat stopit, ker lahko on vzpodbudi učitelje.

#58 strelka

strelka
  • D član
  • Št. objav: 360

Objavljeno: 17. oktober 2003, 20:55

Astra, Mucamaca - nimam besed!!!

Čeprav misli, da večina staršem svojim otrokom želi dobro, če pa je zares dobro, s epač pokaže... Tudi tisti, ki tepejo svojega otroka, so verjetno prepričani, da je to za njih dobro ipd.

Drugače sem pa ravno ta teden imela pedagoško, kjer smo se pogovarjali o otrocih s posebnimi potrebami, učiteljica, ki dela na šoli s posebnim programom nam je v grobem predstavila tudi ta nov zakon. In če prav razumem je vedno večji poudarek na integraciji, na vključevanju otroka v ''normalne'' skupine, v svojem kraju, nič več v zavodih ipd, kar se meni zdi edino pravilno! Le tako bomo začeli sprejemati otroke s posebnimi potrebami brez predsodkov. Pa saj smo vsi DRUGAČNI. Eni veliki, drugi majhni, eni slabo vidijo, drugi slabo slišijo, eni težje razumejo to, drugi nekaj drugega...
Ko sem imela v vrtcu slabše slišečo deklico, sem se lotila projekta, v katerem smo vsi skupaj spoznavali in se učili o gluhonemosti. Obiskali smo tudi zavod v Lj, deklico pa so otroci sprejeli brez kakršnihkoli predsodkov. Eni imajo pač očala, ona pa slušni aparat, eni so svetlolasi, drugi temnolasi... Sicer pa otroci s sprejemanjem nimajo težav, odrasli so tisti, ki jih imajo.

Še to, ta učiteljica iz šole s prilagojenim programom je tako lepo povedala - le čemu, zakaj se rodijo taki otroci, na primer otroci s težjo duševno motnjo, kjer je znano, da ne bodo nikoli živeli samostojno. Z namenom, da svoje najbližje nekaj naučijo... ljubezni, potrpežljjivosti, strpnosti, iskrenosti... Le kje, kdo te lahko nauči toliko iskrenosti v odnosu kot tvoj DRUGAČEN otrok. Prepričana sem, da Astra ali katerakoli mama ne bi nikoli zamenjala s kom drugim. In verjamem, da vsi ti starši RASTEJO skupaj s svojim otrokom veliko hitreje kot drugi. Saj je znano, težave so tiste, ki nas naredijo močne, ob katerih se učimo, zato res vsa priznanja vsem, ki se soočajo s tem.
strelka

#59 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 17. oktober 2003, 21:06

Kaksen kul post, Strelka! xsrcx
Sem vedela, da se bos oglasila v tej temi.

Saj tako pa tudi BO. xsrcx :palec:

Ko smo pa ravno pri tej temi, sem se spomnila ene knjige, ki sem jo prebrala, ko je ena mama opisovala svoje izkusnje... mislim, da je njen otrok imel downov sindrom (puncka je bila).. pa se zdajle ne spomnim naslova..
No, in.. ko so jo sprasevali ('frendi') oz. ji nekako sugerirali, da pac boljse, ko bi se otrok ne bil nikoli rodil, jo je to najbolj prizadelo... kot stars tega sploh ne precepiras tako...
Ker - jasno, da je - ker je. In potem je tudi jasno, da je tak kot je. xsrcx

Ampak saj to je to... potem vozis, peljes, gres... se boris, SI. V tem. To je del tvojega lajfa... To je zate nekaj normalnega.
Hvalezen si, da je tako in da imas to danost.

xsrcx xsrcx xsrcx
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#60 strelka

strelka
  • D član
  • Št. objav: 360

Objavljeno: 17. oktober 2003, 21:10

Točno to!

Pred leti, je že kar nekaj let, smo imeli v vrtcu deklico z dawnovim sindromom. Ni bila v moji skupini, ampak imam nanjo tako prijetne spomine, da mi gredo kar dlake pokonci, ko se spomni. Tako prisrčna, ne vem, iskrena... sploh ne vem, v čem je čar, skratka en sam sonček. Nas je nasmejala kar vse po vrsti, ta male in velike, ful smo jo imeli radi, ampak to je dosegla s svojo pojavo... res ne vem s čim, bila je to kar je.
strelka

#61 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 17. oktober 2003, 21:26

O - x:)x - si (bila) gor (*ko si tako hitro komentirala).... :)
Ja, saj to. Res je to. Pa prav za TE otroke (z downovim sindromom) to velja. Da so taki prisrcni, kul, zaupljivi, zabavni in imajo res fajn smisel za humor.
Sem poleg tega, da sem tole knjigo prebrala in se me je dotaknila, gledala tudi par oddaj. Res je prav nekaksna 'rdeca nit' - res so kul...
Pa vsec mi je, ko so taki preprosti in ustrezljivi... ne v poniznem smislu, ampak... hm, celo ukazeljnem... vedno imajo okice nekako - na pozor, radovedno, vedno navihano gledajo, brez kakega slabega pri-cesarkoli. :)
Kaksen Zapetez bi sel lahko k njim na delavnico sproscenega filinga in kreativnega navdiha!!!
Da ne govorimo o inteligenci in podobnem. x:)x
Pa intuicije in ostalega se omenili nismo! x;)x.
x8Dx :palec:
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#62 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 17. oktober 2003, 21:49

Moram povedat, da sem vesela, ko vidim, koliko ljudi tukaj tako lepo sprejema take "drugačne" otroke! xokx Upam, da je tudi drugod veliko takih ljudi in da je vse manj tistih, ki ignorirajo ali pa se celo z nekim zaničevanjem ozirajo za "drugačnimi" otroki in tudi odraslimi.

Menim, da bi bilo potrebno že v vrtcih otrokom prikazati, da obstajajo različni ljudje - tudi taki z drugačnimi potrebami, telesno ali duševno prizadeti... in da so tudi ti Ljudje, vredni vsega spoštovanja in pozornosti. Kajti otrok se odnosa do drugih nauči od vzgleda staršev in ostalih odraslih - in če bo videl, da odrasli lepo sprejemamo "drugačne" ljudi, jih bo tudi on tako sprejemal.

Zanimivo se mi zdi, da me moja otroka še nikoli nista vprašala ali se čudila, zakaj tista moja invalidna prijateljica tako hodi (močno šepa zaradi prebolele otroške paralize). Poznata jo že od rojstva in se jima zdi nekako normalno, da ona tako hodi. Če pa bi na primer videla pri meni kake "čudne poglede", bi najbrž tudi ona dva "čudno gledala" take invalidne ljudi.
Zato se mi zdi zelo pomembno, da imamo normalen odnos do vseh ljudi (saj smo konec koncev vsi "drugačni"), kajti s tem dajemo tudi svojim otrokom tak vzgled.

#63 aakhut

aakhut
  • Lunatik
  • Št. objav: 19 138

Objavljeno: 18. oktober 2003, 02:31

:vragec:


VSI DRUGACHNI,
VSI ENAKI?


ma kurac....

CHE BI BLI VSI ENAKI,
NE BI BILO DRUGACHNIH


:vragec: x:Dx x:Dx x:Dx x:o)x x;)x
tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra

#64 Volk K.L.

Volk K.L.
  • Lunatik
  • Št. objav: 3 848

Objavljeno: 18. oktober 2003, 03:04

Ti si potem drugačen od enakih, a je tko x?x x:Dx x:Dx x:Dx
Ja sam ka mali pao s lipe

#65 astra

astra
  • D član
  • Št. objav: 5 187

Objavljeno: 18. oktober 2003, 11:01

VSI DRUGACHNI,
VSI ENAKI?

Mislim...da je bilo tule mišljeno...vsi drugačni...vsi enakopravni... x^x

Bom pa še tukaj ponovila...kar sem že enkrat napisala...
Ko sem sina vprašala...če ga moti, da je drugačen od drugih...je odgovoril...

A DRUGI....SO PA VSI ENAKI x?x x?x

Astra
Per aspera ad astra

#66 nada

nada
  • Vajenček
  • PipPipPipPipPip
  • Št. objav: 134

Objavljeno: 18. oktober 2003, 11:04

Astra....

Janu :palec: :palec: x:Dx
BODI SVOBODEN, TO JE TVOJE POSLANSTVO!

#67 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 18. oktober 2003, 13:44

Astra, upam da si se iz tega Janovega odgovora kaj naučila. :palec:

Če se grem malo "psihoanalitičarko" x;)x , bi rekla, da se iz tvojega vprašanja vidi, da ne sprejemaš njegove drugačnosti. Njegov odgovor pa je ful na mestu. To je samo moje mnenje - ne se jezit, ker mogoče se pa motim.

#68 astra

astra
  • D član
  • Št. objav: 5 187

Objavljeno: 18. oktober 2003, 14:30

Ne, ne Tamara...je že kul.Pove...da sem bila jaz bolj obremenjena kot on...in verjemi mi...da sem od takrat...ko sva odkrito o tem spregovorila..pomirjena...bolj srečna...

Astra
Per aspera ad astra

#69 aakhut

aakhut
  • Lunatik
  • Št. objav: 19 138

Objavljeno: 18. oktober 2003, 15:18

:vragec:


ne ti men popravlat klele...
sm zhe napisu tko kot sm mislu...


ukvarji se sama s sabo :xx!:
pa zhelim ti chim vech kihanja :xx!: :xx!: :xx!:


:vragec: :xx!:
tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra

#70 astra

astra
  • D član
  • Št. objav: 5 187

Objavljeno: 18. oktober 2003, 17:18

OOO, aakhut...hvala... x:Ix ...veš, če kiham, mi je potem res hitr bolš...

x:Xx

Astra
Per aspera ad astra

#71 Tamburin

Tamburin
  • D član
  • Št. objav: 2 762

Objavljeno: 18. oktober 2003, 17:52

Ne, ne Tamara...je že kul.Pove...da sem bila jaz bolj obremenjena kot on...in verjemi mi...da sem od takrat...ko sva odkrito o tem spregovorila..pomirjena...bolj srečna...

Astra

:palec: :palec: :palec:

#72 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 19. oktober 2003, 09:33

... tole sem hotela ze zadnjic komentirat, pa nisem prisla do tega...

Na Discoveryju sem gledala nekoc oddajo, ki se je ukvarjala z odnosom starsev do drugacnih otrok (v tem primeru z Downovim sindromom) in o operaciji ('kozmeticnem popravku') tehle znakov - ki so vidni.
Pri teh otrocih Downov sindrom nekako ni bil zelo izrazen... Recimo so otroci bili sicer cisto brihtni, malo se je slutilo tole samo oz. predvsem pri njihovem videzu.
Oddaja mi je bila vsec, ker se avtorji v njej niso postavljali ne na to ne na ono stran, dosti kul pa predstavili obe.

Pa so sprasevali otroke v vrtcu (pokazali so jim fotko) takega otroka pred operacijo in po njej.
Otroci so rekli najprej: "Ta je neumen, cuden, grd... in podobno".
Na drugi fotki, po operaciji, pa so rekli: "prijazen, simpaticen, prisrcen...".
To je bil npr. eden od 'argumentov' za - za operativni poseg, z izhodiscem, da je pac tak otrok (s kozmeticno popravljenim D.s.) sprejemljivejsi za svojo okolico in se tako v njej tudi sam boljse pocuti.
Kazali so starse, sosede, sorodnike, ki so se odlocili za to pravzaprav pretresljivo potezo - kajti po mojem mnenju to samo kaze, da se z otrokom pac ne morejo sprijazniti.
Utemeljevali so to tako, da je za otroka to lazje, boljse, bolje se bo vkljucil itd...
Potem pa so eni psihologi govorili vprid temu, drugi so bili odlocno proti, z argumentom, da bo morda za takega otroka se tezje, ko bodo zahtevali v soli od njega nekaj (ce bo na videz 'normalen' in bodo tako s plasticno kirurgijo zakriti obicajni signali, ki jih ljudje dajemo drugim ljudem o sebi), cesar pa ne bo mogel izpolniti - kajti njegov videz kaze ze tudi na njegovo posebnost in bo tako program zanj lazji, zanj nekako prilagojen...
Pa so spet rekli na to, da se ravno tu vidi, da gre za predsodek, ker bomo 'pricakovali' od njega, da tega ne bo mogel.
Pa so spet drugi rekli, da je prav, da je tako, ker tako pac je.

Otrokom so s kakimi tremi operacijami popravili oci (da niso imeli vec tako izbuljenih) - in se par teh znakov.
Bilo je grozno - starsi so tam molili in vse (ce verjamejo v Boga in stvarstvo, zakaj hocejo posegati v to potem?!) nekateri tudi priznali, da je to tezko, otrok se jim je smilil (ker je res strasno zgledal v vseh tistih povojih in ves operiran in ubogi) - a zakaj je sel otrok cez vse to - srecen, zadovoljen, simpaticen otrok - z Downovim sindromom?
Zato, da bo kao lazje prenasal to svojo... posebnost...
Niso pa stekali, da ga s tem hocejo spremeniti - torej ga samo ne jemljejo takega kot je.

Skoda, ker nisem tegale podala bolj kvalitetno - niti se vec vsega ne spomnim, je ze kar nekaj casa minilo, morda tudi oddaje nisem gledala od zacetka - a za to je nekako slo in bilo je zelo pretresljivo in zelo zalostno.

Meni so se starsi smilili - pa ne zato, ker imajo takega otroka, ampak ker se s tem tako tezko oz. ne sprijaznijo.
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#73 astra

astra
  • D član
  • Št. objav: 5 187

Objavljeno: 19. oktober 2003, 10:09

Marsa..štekam... :palec:
Sprejeti...da je otrok drugačen...je zame bil dolgoletni proces...
Od začetnega negiranja...do totalnega obupa....in potem...skozi zorenje...pride sprejemanje... x^x ...in velikokrat sreča... :detelca: ..

Astra
Per aspera ad astra

#74 Marsa

Marsa
  • Uredništvo
  • Št. objav: 60 730

Objavljeno: 19. oktober 2003, 10:23

Marsa..štekam... :palec:
Sprejeti...da je otrok drugačen...je zame bil dolgoletni proces...
Od začetnega negiranja...do totalnega obupa....in potem...skozi zorenje...pride sprejemanje... x^x ...in velikokrat sreča... :detelca: ..

Astra

Astra - saj tole v bistvu nima vec dosti zveze s tabo ali s tvojo zadevo... (sem se nekoliko oddaljila od teme ali jo pac razsirila, poglobila)
Ti si odprla tole temo zelo osebno, jasno, ker imas pac tak primer, a jaz pa pac asociiram na vse zivo v zvezi s tem konkretnim predmetom...
Pa se potem cesa takole spomnim...
Kolikor pa sem sama lahko steknila, ko sem sicer res enkrat samkrat na hitrico videla Jana, pa je on cisto 'normalen' in vse - normalno govori, hodi, se premika, duhovito razmislja in komentira - skratka - nic takega, kar bi ga lahko kakorkoli opredeljevalo tako..... 'drugacne potrebe' etc. Vsaj ne na videz.
Ce bi ga morala jaz opisovati, bi rekla, da je model. Riba, s ful dobrimi domislicami, vec kot ocitno blazno brihten in tudi nekoliko samosvoj. Fajn decko. :palec:
Tako da tole se itak ne nanasa nekako na take starse, kot si ti - jasno, da dajes vse od sebe, skusas mu nuditi pac najboljse - v dani situaciji in z danimi moznostmi - jasno, da se ne sprijaznis kar z vsem...

A tu pa je bil primer, ko starsi niso bili sprijaznjeni predvsem z otrokovim videzom, kar je najbolj zalostno...
Kao - da ne bodo sosedi rekli...

Aja - na koncu pa so pokazali eno, ki se jasno za operacijo ni odlocila, in vsa druzina, in so ganjeno in res s sreco v oceh rekli - a ni soncek? Mi ga imamo TOCNO taksnega radi, nam je vsec taksen.
Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.
Picasso

#75 astra

astra
  • D član
  • Št. objav: 5 187

Objavljeno: 19. oktober 2003, 11:39

Hehe...saj sem VEDELA...da boš za ribo rekla...da je model... x:Dx x:Dx

Ma...saj ne jemljem osebno...pač berem...in sproti razmišljam...in se spominjam...
Mrbit je res tema...zlo osebno nastavljena...ampak ravno po takšnih stvareh...vidiš...kolk je tale forum vreden... x^x
Z ljudmi...ki jih osebno ne poznaš...debatiraš o zelo osebnih stvareh...in čutiš...da se s teboj veselijo...ti stojijo ob strani v težavah...tolk ene pozitivne energije je tule noter... :palec:

:flower: :detelca:

Astra
Per aspera ad astra




Uporabniki, ki si ogledujejo to temo (0)

Člani: 0 - Gosti: 0 - Skriti člani: 0